"Ni bila misija nemogoče! Ministri so dosegli politični dogovor o zmanjšanju porabe plina pred prihajajočo zimo," je na Twitterju zapisalo češko predsedstvo Svetu Evropske unije.

Uredba, o kateri so se dogovorili ministri, predvideva določitev cilja, da bi članice EU-ja med 1. avgustom letos in 31. marcem 2023 porabo plina prostovoljno zmanjšale za 15 odstotkov glede na povprečno porabo plina med avgustom in marcem v zadnjih petih letih.

Uredba vključuje tudi možnost sprožitve opozorila na ravni EU-ja glede varnosti dobav plina, kar bi pomenilo, da bi 15-odstotno znižanje postalo obvezno.

Evropska komisija bo lahko sprožitev opozorila Svetu EU-ja predlagala na lastno pobudo ali pa na zahtevo petih članic. V vsakem primeru pa bodo morale države to potrditi s kvalificirano večino, kar pomeni najmanj 15 članic, v katerih živi najmanj 65 odstotkov prebivalcev EU-ja.

Pri obveznem zmanjšanju porabe plina bodo mogoče različne izjeme, med drugim za države, ki niso povezane s plinskimi omrežji drugih članic.

Članice bodo morale zdaj uredbo potrditi še uradno v pisnem postopku.

Komisija predvideva, da bodo privarčevali 45 milijard kubičnih metrov plina

Z znižanjem bi po predvidevanjih komisije privarčevali 45 milijard kubičnih metrov plina, s čimer bi povečali zaloge za zimo, in vprašanje je, ali bi ta cilj z izjemami, ki jih po neuradnih informacijah vsebuje kompromisni predlog, sploh dosegli. Najostreje so sicer po neuradnih informacijah predlogu nasprotovale Španija, Portugalska in Grčija, zadržke so imele tudi Francija, Italija, Nizozemska in Poljska.

Bistvo predloga komisije, poudarjajo v Bruslju, je sicer solidarnost med državami, saj so njihova gospodarstva tesno povezana in bi padec proizvodnje v eni zaradi pomanjkanja plina vplival na vse. A kritiki trdijo, da je ukrep ukrojen zgolj za Nemčijo, ki je med najbolj odvisnimi od ruskega plina, medtem ko bi druge države prizadel po nepotrebnem.

Kot je za Radio Slovenija poročala Mojca Širok, je članice zmotilo predvsem to, da predlog ne upošteva razlik med njimi glede odvisnosti od ruskega plina in enako redukcijo uvaja za vse, ter da bi bile v izrednih razmerah, torej ob popolni ukinitvi dobav ruskega plina, redukcije obvezne, o tem pa bi odločala Evropska komisija.

Češki minister za industrijo Jozef Sikela je ob prihodu na zasedanje poudaril, da je zadnje ravnanje ruskega energetskega velikana Gazprom, ki je napovedal dodatno zmanjšanje dobave plina EU-ju, dokaz, da mora Unija "igro vzeti v svoje roke". "Moramo zmanjšati odvisnost od ruskih dobav, in to čim prej. Če bomo to dosegli, bo imela koristi vsa Evropa," je povedal.

Avstrija in Nemčija poudarjata solidarnost in enotnost

Avstrijska ministrica, pristojna za energetiko, Leonore Gewessler je ob prihodu na zasedanje poudarila, da je treba glede težav z dobavami plina ravnati solidarno, saj so članice odvisne druga od druge. Pri tem je omenila, da imajo nekatere države, med njimi Avstrija, velike skladiščne zmogljivosti, nekatere, na primer Slovenija, pa jih sploh nimajo.

Pomen enotnosti ob sprejemanju predloga je poudaril tudi nemški gospodarski minister Robert Habeck, saj bi bilo to pomembno sporočilo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu in Rusiji, da jima ne bo uspelo razdeliti Evrope.

Številne izjeme, ki jih predvideva predlog, bi sicer po njegovih besedah lahko predstavljale težavo, da bi v času krize ravnali prepočasi. Vendar pa so izjeme utemeljene, je povedal Habeck in ponovil, da je ključna enotnost.

Slovenija podpira predlog komisije

Slovenija je sicer podprla že predlog Evropske komisije, pri čemer zagovarja enotno znižanje porabe plina za 15 odstotkov v vseh državah članicah.

"Mi podpiramo to uredbo, ker je treba pokazati prizadevanja, da skupaj rešimo in naslovimo neodvisnost od ruskega plina. Če bomo vse države članice ravnale usklajeno in skupaj, potem bo skupen problem, ki ga bomo naslovili, veliko manjši, kot pa če bi ga vsaka država članica reševala sama," je dejal.

Poudaril je, da se Slovenija morda še bolj zavzema za skupno evropsko rešitev od drugih članic, saj nima lastne proizvodnje plina niti zmogljivosti za njegovo skladiščenje. "Zato absolutno podpiramo solidarnost, na kateri temelji EU, še posebej na energetskem področju," je povedal minister.

EU: Preživeli bomo zimo

Evropska unija bo tudi v primeru uporabe vseh izjem v okviru doseženega dogovora varno preživela povprečno zimo, je pojasnila evropska komisarka za energetiko Kadri Simson. Uredba o zmanjšanju porabe plina za 15 odstotkov sicer predvideva šest izjem, od tega tri popolne. Nanašajo se le na obvezno zmanjšanje.

Kot je pojasnila komisarka, so tri izjeme popolne. To velja za baltske države, katerih električna omrežja so sinhronizirana z ruskim. Izjemo bodo lahko izkoristile, če bo Rusija sinhronizacijo prekinila pred letom 2026, kot je predvideno v skladu s trenutnim dogovorom.

Druga popolna izjema bo omogočena otoškim državam Malti, Irski in Cipru, katerih sistemi niso povezani s plinskimi omrežji drugih držav članic.

Tretja popolna izjema pa bo veljala za države, ki jim bo grozilo pomanjkanje elektrike, saj plin uporabljajo za njeno proizvodnjo, sta pojasnila komisarka in češki minister za industrijo Jozef Sikela.

Delne izjeme so medtem mogoče za države, ki so skladišča plina napolnila že prek 80 odstotkov, pri čemer se bo presežek upošteval pri zmanjšanju porabe plina. Delne izjeme bodo mogoče še za države, ki so močno odvisne od plina za kritično industrijo, ki plin uporablja kot surovino. Poleg tega pa še za tiste, ki so slabo povezane z drugimi državami in imajo omejene zmožnosti za solidarnost z drugimi.

"Tudi če bodo izjeme v celoti izkoriščene, bomo varno preživeli povprečno zimo," je ob tem poudarila evropska komisarka za energetiko Simson.

V primeru popolne prekinitve dobave ruskega plina bo ob povprečni zimi pomanjkanje znašalo 30 milijard kubičnih metrov plina, v primeru nadpovprečno mrzle zime pa 45 milijard kubičnih metrov.

Obenem je komisarka poudarila, da so se določene države, ki jim bodo na voljo izjeme, kljub temu zavezale k zmanjšanju porabe plina. Med temi je omenila Irsko, Malto in baltske države.
Izjeme bodo možne samo v primeru sprožitve opozorila na ravni unije, kar bo pomenilo uvedbo obveznega zmanjšanja porabe. Sprva bo zmanjšanje prostovoljno, so se po besedah komisarke dogovorile članice.

Za Madžarsko dogovor nesprejemljiv

"Bruselj je naredil nov korak k vojnemu gospodarstvu," se je, kot je na Twitterju objavil tiskovni predstavnik madžarske vlade Zoltan Kovacs, na dogovor o zmanjšanju porabe plina odzval madžarski premier Viktor Orban. Dodal je, da bo madžarska shema, po kateri gospodinjstva plačujejo nižje položnice za elektriko, plin in daljinsko ogrevanje, zagotovo ostala v veljavi.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto pa je, kot je prav tako na Twitterju objavil Kovacs, dejal, da je odločitev o zmanjšanju porabe plina "popolnoma nesprejemljiva" in da "njena implementacija ne pride v poštev". "V celoti ignorira interese Madžarske, poleg tega pa bo bolj boleča za druge državljane EU, kot za tiste, proti katerim je namenjena," je dodal Szijjarto.