Podjetje je sporočilo, da bo pretok plina po plinovodu, ki teče pod Baltskim morjem, v sredo padel na 33 milijonov kubičnih metrov, kar predstavlja 20-odstotno kapaciteto plinovoda.

"Glede na informacije, ki jih imamo, ni nobenih tehničnih težav, ki bi botrovale k zmanjšanju obsega dobave," so se na Gazpromovo napoved za francosko tiskovno agencijo AFP odzvali na nemškem gospodarskem ministrstvu. Berlin je sicer Moskvo že večkrat obtožil, da izrablja plin kot orožje.

V Evropski komisiji pa so ocenili, da poteza potrjuje njihova pričakovanja in da so zato prejšnji teden predlagali znižanje porabe plina za 15 odstotkov do pomladi. Nadejajo se, da bodo ministri EU-ja v torek o tem sprejeli politični dogovor.

"To je scenarij, na katerega je prejšnji teden opozorila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in zaradi katerega je komisija podala predlog za solidarnost in za varčevanje s plinom," je v odzivu na Gazpromovo napoved dejal glavni govorec komisije Eric Mamer.

Dnevna kapaciteta Severnega toka 1 po navedbah nemške tiskovne agencije DPA znaša 167 milijonov kubičnih metrov, pri čemer je rusko podjetje dobavo junija že znižalo na 67 milijonov kubičnih metrov.

Tudi takrat je Gazprom razlog pripisal pokvarjeni turbini, ki jo je podjetje Siemens poslalo na popravilo v Kanado. Kot je pretekli teden zagotovila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, je turbina že na poti in bo pravočasno v Rusiji, zato je poudarila, da ni izgovorov, da Rusija ne bi dobavljala plina.

Zgodba s to turbino še ni končana. Gazprom je danes namreč sporočil, da je prejel papirje, povezane z zapoznelo dobavo turbine, a ob tem poudaril številne nejasnosti, povezane z evropskimi in britanskimi sankcijami.

Nedavno je na potrebno popravilo druge turbine, ki bi lahko povzročila še večjo okrnitev dobave, namignil že ruski predsednik Vladimir Putin. Moskva sicer ves čas trdi, da ostaja zanesljiv dobavitelj, iz Kremlja pa so danes sporočili tudi, da jih popolna zaustavitev plina v Evropo ne zanima.

Gazpromova objava je sicer prišla le nekaj dni po tem, ko so se 21. julija na plinovodu končala redna 10-dnevna vzdrževalna dela, zaradi česar je bil plinovod popolnoma zaprt. Kljub številnim skrbem o tem, ali bo po koncu del plin po plinovodu še stekel, je takrat prišlo do ponovne vzpostavitve dobave plina v enakem obsegu kot pred začetkom popravil, torej 40-odstotnem.

Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, je zaradi velike odvisnosti od ruskega plina tako vse bolj pod pritiskom. Popolno zaprtje plinovoda ali veliko zmanjšanje dobave bi lahko Nemčiji prinesla resne težave.