Zahtevo za oceno ustavnosti devetih členov zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma je informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik vložila na podlagi dveh inšpekcijskih postopkov, ki jih vodi. "Po proučitvi določb ZPPDFT-2, ki se nanašajo na obdelavo osebnih podatkov in bi jih moral uporabiti za sprejetje odločitev v inšpekcijskem postopku, je informacijski pooblaščenec, izhajajoč iz dosedanje prakse, primerljivih predpisov in splošnih standardov na področju varstva osebnih podatkov, ugotovil, da obstajajo resni in objektivni razlogi, ki kažejo, da zakonska ureditev obdelav osebnih podatkov s strani urada za preprečevanje pranja denarja v določenem delu ni v skladu z ustavo," je po poročanju časnika Delo informacijska pooblaščenka zapisala v zahtevi za oceno ustavnosti.
Kot navajajo pri Delu, sta posledično do odločitve ustavnih sodnikov prekinjena inšpekcijski postopek, v katerem prijavitelj trdi, da obstaja neutemeljen sum o nezakonitih vpogledih v baze podatkov na zahtevo nekdanjega direktorja, in inšpekcijski postopek, v katerem pritožnica od urada zahteva seznanitev z lastnimi podatki. Ustavni sodniki bodo zdaj presodili, ali je zakonska podlaga za obdelovanje osebnih podatkov urada za preprečevanje pranja denarja sorazmerna in ali posameznikom zagotavlja tudi ustrezno pravno varnost in predvidljivost.
Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma je bil že med obravnavo predloga v DZ-ju deležen številnih pripomb informacijske pooblaščenke in zakonodajno-pravne službe DZ-ja. Vprašanja so se med drugim porajala glede varstva osebnih podatkov, pri čemer so v zakonodajno-pravni službi opozarjali na zbiranje velikega števila osebnih podatkov "na zalogo", nesorazmerno omejevanje pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki ter obsežno povezovanje baz podatkov. Kot problematična je zakonodajno-pravna služba označila tudi široka pooblastila inšpektorjev, ne nazadnje pa zakon po oceni te službe preveč vsebine prepušča podzakonskim predpisom.
Državni zbor je zakon sprejel marca
Prvi predlog zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma so poslanci zavrnili na začetku februarja. Drugi predlog je DZ nato sprejel 23. marca s 44 glasovi za in 36 proti. Podprli so ga poslanci strank SDS, DeSUS, NSi, SNS, narodnosti ter nepovezana poslanka. Vlada Janeza Janše je zakon pripravila z namenom uskladitve z evropskimi direktivami, s prenosom katerih Slovenija že zamuja. V takratni opoziciji so opozarjali, da urad za preprečevanje pranja denarja dobiva prevelika pooblastila.
Z novim zakonom se v slovenski pravni red prenašajo določbe direktive o določitvi pravil za lažjo uporabo finančnih in drugih informacij za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona nekaterih kaznivih dejanj, s katerimi razpolagajo Urad za preprečevanje pranja denarja oziroma druge finančno obveščevalne enote. Prenaša se tudi del določb direktive, v skladu s katerimi se večina dosedanjih pristojnosti evropskih nadzornih organov prenaša na Evropski bančni organ.
Slovenija s prenosom direktiv v svoj pravni red zamuja in je zato že prejela uradna opomina Evropske komisije, doletijo jo lahko tudi precejšnje finančne posledice, so takrat opozarjali na finančnem ministrstvu. Osnovni namen zakona je torej prenos zakonodajnih aktov EU-ja s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v slovenski pravni red, dodatno pa je po pojasnilih predlagatelja prinesel tudi nekatere izboljšave v delovanju sistema preprečevanja pranja denarja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje