Poslanci so zakon sprejeli s 44 glasovi za in 36 proti. Podprli so ga poslanci SDS-a, DeSUS-a, NSi-ja, SNS-a, narodnosti ter nepovezana poslanka.

Z novim zakonom se bo v slovenski pravni red preneslo določbe direktive o določitvi pravil za lažjo uporabo finančnih in drugih informacij za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona nekaterih kaznivih dejanj, s katerimi razpolagajo Urad RS za preprečevanje pranja denarja oziroma druge finančno-obveščevalne enote. Prenaša se tudi del določb direktive, v skladu s katerimi se večina dozdajšnjih pristojnosti evropskih nadzornih organov prenaša na evropski bančni organ.

Slovenija s prenosom direktiv v svoj pravni red že zamuja in je zato že prejela uradna opomina Evropske komisije, doletijo jo lahko tudi znatne finančne posledice, je dopoldne opozorila Maja Hostnik Kališek s finančnega ministrstva. Osnovni namen je torej prenos zakonodajnih aktov EU-ja s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v slovenski pravni red, dodatno pa vsebuje tudi nekatere izboljšave v delovanju sistema preprečevanja pranja denarja.

Opozicija: Gre za novo širitev represivnih pooblastil

V SD-ju, Levici, SAB-u, NP-ju in LMŠ-ju zakona niso podprli. "Gre za nov poskus nesprejemljive širitve represivnih pooblastil državnih organov," je dopoldne dejal Soniboj Knežak (SD). Zakon ne vzpostavlja učinkovitega urada za preprečevanje pranja denarja, temveč pod krinko pregona resnih kaznivih dejanj ustanavlja politično-finančno tajno policijo z obsežnimi represivnimi pooblastili in neomejenim dostopom do osebnih podatkov, je bil kritičen.

Nataša Sukič (Levica) je še pred glasovanjem napovedala, da bodo storili vse, da zakon ne bi bil uveljavljen.

DZ je imel predlog novega zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma na dnevnem redu že na prejšnji seji, vendar takrat ni dobil zadostne podpore. Danes sprejeti zakon mu je po pojasnilih vlade vsebinsko enak, dodana je določba, da lahko zavezanec inšpektorju, ki nima odločbe pristojnega sodišča, odkloni vstop v stanovanjske prostore.

Hostnik Kališek je dodatno pojasnila, da se pooblastila Urada RS za preprečevanje pranja denarja glede obdelave osebnih podatkov ne spreminjajo bistveno oz. ostajajo v skoraj enakem obsegu kot v veljavnem zakonu. Urad namreč ni organ kazenskega pregona, temveč opravlja obveščevalno dejavnost, je dejala in dodala, da pa mora imeti za učinkovito izvajanje te naloge v skladu z mednarodnimi standardi in evropsko zakonodajo na voljo zadostna pooblastila.

Za vstop v stanovanje potrebna odredba

Potrdila je, da ima urad dostop do velike količine informacij, a uporablja jih lahko le za namene preprečevanja pranja denarja in financiranje terorizma. Prav tako se vsak dostop do podatkov zapiše, za vpogled pa mora obstajati zakonski razlog, je dejala. Glede pooblastil inšpektorjev pa je povedala, da ostajajo enaka kot v veljavnem zakonu, zaradi večje jasnosti pa je v novem zakonu dodana določba, da lahko zavezanec inšpektorju, ki nima odločbe pristojnega sodišča, odkloni vstop v stanovanje.

Blaž Pavlin (NSi) je dejal, da se z njim v veljavni koncept preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ne posega, se pa zagotavlja učinkovitejše obvladovanje tveganja pranja denarja in financiranja terorizma od zavezancev in izvajanja nadzora od nadzorovanih organov.

Črpanje evropskih sredstev

Poslanci so opravili tudi širšo razpravo o odgovoru ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka na vprašanje v povezavi s porabo sredstev v okviru nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost s prejšnje seje. Ministra zaradi drugih obveznosti ni bilo v DZ-ju.

O črpanju sredstev v okviru evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost je Vizjaka na seji DZ-ja konec januarja spraševal poslanec LMŠ-ja Igor Peček. Opozoril je, da je Slovenija ena najslabših članic po porabi sredstev s področja čiste energije, ter menil, da je treba načrte zastaviti na novo in jih pospešiti. Vizjak je takrat odgovoril, da je nacionalni načrt za okrevanje in odpornost pripravila služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, upravlja pa ga ministrstvo za finance. Predstavil je stanje projektov v njegovem okoljskem delu.

Danes so si poslanci za razpravo o Vizjakovem odgovoru rezervirali štiri ure časa. "Osnovni razlog je predvsem ugotoviti, v kakšni fazi so projekti in kako poteka njihova realizacija, še preden Evropska komisija izda svoje prvo poročilo," je dejal Peček. Besedo bi nato dobil Vizjak, vendar je predsednik DZ-ja Igor Zorčič povedal, da je udeležbo pri tej točki dnevnega reda zaradi mednarodnih obveznosti opravičil.

Razprava o nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost je po besedah Nika Prebila (LMŠ) izrednega pomena. "Investicije iz teh sredstev so lahko razlika med izhodom iz krize ali pa poglabljanjem v njo. Naša vlada tega očitno še danes ne razume," je dejal. Ob tem je opozoril, da se je Slovenija odločila za investicije v čisto energijo nameniti le 5,7 odstotka razpoložljivih sredstev iz načrta, kar je precej manj kot v drugih državah članicah. Medtem pa še vedno več subvencij nameni za fosilna goriva kot za spodbujanje v obnovljive vire energije, je dejal.

Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost temelji na "precej ad hoc rešitvah in na seznamu nekih preferenc, zbranih po načelu od spodaj navzgor ter deljenju bombončkov, ne pa na dolgoročnih strategijah in programih, ki bi res zagotavljali zeleni in razvojni preboj," je ocenila Maša Kociper (SAB). Sloveniji je iz evropskega mehanizma namenjenih 10,2 milijarde evrov, je spomnila in menila, da bi za pravi razvojni preboj potrebovali še dodatna sredstva, ki pa ne smejo biti pridobljena z nerazumnim zadolževanjem.

Marko Koprivc (SD) je opozoril, da nas lahko prehod v brezogljično družbo oziroma t. i. zeleni prehod drago stane, če se nanj ne bomo pravilno, predvsem pa pravočasno odzvali. Sredstva, ki so za ta namen namenjena naši državi, moramo pametno ter preudarno porabiti, predvsem pa jih moramo porabiti v kar največji meri, je pozval. Obžaloval je, da so države, ki so nam za zgled in se z njimi radi primerjamo, mnogo boljše pri načrtovanju in porabi sredstev EU-ja kot mi.

Nataša Sukič (Levica) je glede vsebine načrta na področju zelenega prehoda menila, da podnebne spremembe zahtevajo hiter in pravičen prehod na nizkoogljični promet. Naštela je modernizirano železniško omrežje in javni potniški promet ter pozvala k vzpostavitvi neprofitnega javnega potniškega prometa v državni ali občinski lasti. Potrebne se ji zdijo tudi spremembe prostorskega načrtovanja mest in pokrajin v smeri decentralizacije, kar bi v prihodnosti zmanjšalo potrebo po dnevnih migracijah.

V načrtu za okrevanje in odpornost je velik poudarek na spodbujanju javnega potniškega prometa, uporabi alternativnih goriv v prometu in naložbah v prometno infrastrukturo, ki bo prijazna do okolja, predvsem železniško, pa je dejal Mihael Prevc (NSi). Zatrdil je, da se potrebe po odgovornem zelenem prehodu zavedajo.

Boris Doblekar (SDS) je menil, da bo izvedba načrta za okrevanje in odpornost zagotovo dober začetek za zeleni prehod. Sredstva, ki si jih je Slovenija izpogajala za okrevanje in odpornost, so primerna, poraba pa učinkovita in v korist države, občin in podjetij, je dejal.

Resolucija o programu izobraževanja starejših

DZ je na današnji seji z 62 glasovi za in nobenim proti sprejel tudi predlog resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih za obdobje 2022–2030. Cilji so povečati vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje, zvišati raven temeljnih zmožnosti in izboljšati splošno izobraženost odraslih.

Cilji, ki jim resolucija sledi, so povečati vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje, zvišati raven temeljnih zmožnosti in izboljšati splošno izobraženost odraslih, povečati usposobljenost prebivalstva za uspešno odzivanje na potrebe trga dela in okrepiti razvoj ter raziskave na področju izobraževanja odraslih.