Bayraktar TB2 so trenutno verjetno najbolj znani med brezpilotnimi letali, ki postajajo ključno orožje v sodobnih spopadih, kjer so se izkazali za zelo učinkovite pri napadih na tanke, topništvo, protiletalsko obrambo in oskrbovalne linije v zaledju bojišč. V primerjavi z bojnimi letali so cenovno ugodnejši, enostavnejši za upravljanje in ne zahtevajo žrtev med piloti.

Če so na trgu v začetku prihoda oboroženih brezpilotnih letal na bojišča prevladovale ZDA, katerih dragi brezpilotniki so bili cenovno nedostopni za mnoge države, še večja ovira pa so bili strogi pogoji za prodajo ameriškega orožja po svetu, so v zadnjem desetletju s cenejšimi različicami in lažjo dostopnostjo v ospredje prišli drugi izdelovalci, predvsem Turčija, Kitajska in Iran. Med njimi se je zaradi vojne v Ukrajini, kjer je ukrajinskim silam tudi z njihovo pomočjo uspelo načeti rusko vojaško superiornost, najbolj proslavil turški proizvajalec Baykar Makina s svojim modelom TB2.

“Ves svet je naš trg,” je v majskem pogovoru za Reuters ponosno povedal Selcuk Bayraktar, ki s svojim bratom Halukom vodi carigrajsko podjetje Baykar Makina, kjer so z modelom TB2 postali vodilni izvoznik vojaških brezpilotnih letal. “Bayraktar TB2 dela to, čemur je namenjen – uničuje protiletalsko obrambo, sodobne topniške sisteme in oklepna vozila,” je pojasnil Selcuk, ki v brezpilotnikih vidi dokaz, kako je moderna tehnologija revolucionirala sodobno bojevanje.

Ameriška prepoved spodbudila lastno proizvodnjo

Prav Selcuk je pri Baykarju med najbolj zaslužnimi za razvoj Bayraktarja TB2 in je bil njegov glavni projektant, potem ko je prišel s prestižnega ameriškega Tehnološkega inštituta Massachusettsa, kjer se je med doktorskim študijem specializiral za brezpilotne letalnike.

Baykar Makina je njegov oče Özdemir ustanovil leta 1984 in podjetje je sprva izdelovalo avtomobilske dele, preden se je preusmerilo v razvoj brezpilotnih letalnikov v prvem desetletju tega tisočletja, ko je Turčija začela krepiti svojo vojaško industrijo. Takrat je prišlo naročilo turškega obrambnega ministrstva, ki brezpilotnih letal ni moglo dobiti od ZDA, saj je Washington prepovedal izvoz v Turčijo zaradi bojazni, da bi jih uporabila proti kurdskim borcem.

Po krstnem poletu leta 2009 in vključitvi v turške zračne sile leta 2014 je bil brezpilotnik čez dve leti poslan na svoje prve bojne naloge v okviru turških “protiterorističnih operacij” v Iraku in Siriji prav proti kurdskim borcem iz Kurdske delavske stranke (PKK) in Ljudskih zaščitniških enot (YPG).

Od Afrike do Kavkaza in Ukrajine

Bayraktarji so kmalu našli pot na tuja tržišča in že leta 2019 so se pojavila poročanja o njihovi uporabi v Libiji, kjer je Turčija z njimi oskrbela sile mednarodno priznane vlade s sedežem v Tripolisu in z njimi pomagala odbiti napredovanje Libijske narodne vojske uporniškega generala Haftarja, ki ima svoje oporišče v na vzhodu v Bengaziju in uživa podporo Rusije.

Že leto dni pozneje in tri mesece po tem, ko je Azerbajdžan junija leta 2020 napovedal nabavo bayraktarjev, je znova izbruhnil vseskozi tleči konflikt v Gorskem Karabahu, kjer se imajo azerbajdžanske sile za prevlado nad armenskimi silami v večini zahvaliti prav turškim brezpilotnikom, ki so med drugim uničili armenski protiletalski sistem Osa in Pancir.

Ko se jeseni leta 2021 zdelo, da bodo Tigrajski uporniki zavzeli etiopsko prestolnico Adis Abebo, saj so bili od nje oddaljeni le še par sto kilometrov, je etiopski premier Abij Ahmed proti njim uporabil brezpilotna letala, domnevno iz Irana, Kitajske in Združenih arabskih emiratov, vendar so preobrat tako kot na Kavkazu znova prinesli bayraktarji.

Za njihov nakup se je Abij dogovoril z Erdoganom avgusta in Turčija jih je nemudoma dobavila etiopski vojski, ki je z njihovo pomočjo prevzela popoln nadzor nad nebom brez uporabe bojnih letal in nevarnosti za žrtve v svojih vrstah. Z njimi so vladne sile uničile napredujoče enote, presekale oskrbovalne linije in bombardirale oporišča daleč v zaledju, s tem pa prevzele prevlado na bojišču in do konca leta so zatrle upornike.

Le nekaj mesecev pozneje je prišlo do ruske vojaške agresije na Ukrajino, ki se je z bayraktarji oskrbela že leta 2019, ko so kupili prvih 12 brezpilotnikov in se s Turki začeli celo pogovarjati o proizvodnji na ukrajinskih tleh. Prvič so jih spomladi leta 2021 uporabili za izvidniške polete v Doneškem bazenu in jeseni lani prvič še za bojne naloge, ko so oktobra uničili rusko havbico in napadli položaje proruskih sil.

Pred ruskim napadom februarja letos naj bi imel Kijev 20 bayraktarjev, a jih je do junija nabavil še najmanj dvakrat toliko in napovedal nove nakupe do konca leta. Brezpilotniki so se s svojo učinkovitostjo izkazali predvsem v prvih tednih vojne, ko so z njimi ukrajinske sile uspešno odstranjevale ruske tanke, topništvo in protiletalske raketne sisteme ter tako ustavile hitro napredovanje ruske vojske.

Bayraktar zavrača prodajo Rusiji

Ruska vojska se sprva ni mogla upreti bayraktarjem, saj so bili težka tarča za drugačno naravnane ruske sisteme zračne obrambe, ki so bili v glavnem namenjeni za sestreljevanje raket in bojnih letal. Ruske sile so se po poročanju portala Business Insider do poletja reorganizirale in nadgradile protizračne sisteme ter izboljšale elektronsko bojevanje, poleg tega pa začele izkoriščati ranljivost bayraktarjev, da letijo nizko in počasi. Tako jim je uspelo onesposobiti vse več ukrajinskih brezpilotnikov, zaradi česar je Kijev omejil njihovo uporabo.

“Droni lahko pomagajo, a ne bodo odločilni,” je že konec maja priznal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ko je namignil, da so počasni in hitro opazni letalniki postali lahka tarča za ruske sile.

Vseeno je tudi Moskva pri Turčiji izrazila namero za nakup in tudi morebitno sodelovanje pri proizvodnji bayraktarja TB2, a je izvršni direktor Baykarja Haluk Bayraktar odločno zavrnil to možnost in izrazil ponos, da je njihov brezpilotnik postal simbol ukrajinskega odpora proti Rusiji. "Ničesar jim nismo dostavili in česa takega tudi ne bomo nikoli storili, ker podpiramo Ukrajino, podpiramo njeno suverenost, njen odpor za njeno neodvisnost," je dejal starejši od bratov Bayraktar v julijskem pogovoru za CNN in poudaril močne vezi z Ukrajino, ki so se stkale v letih sodelovanja. “Turčija podpira Ukrajino s tehnologijo bojnih brezpilotnikov in od njih kupujemo letalske motorje,” je še pojasnil.

“Ni poceni, ni pa tudi drag”

Z uspešnimi operacijami, katerih posnetki so se znašli na družbenih omrežjih, so bayraktarji hitro postali priljubljeni med Ukrajinci, ki so organizirali množično kampanjo zbiranja denarja za njihov nakup, s katerimi so jim pozneje sledili tudi v Litvi, na Poljskem in Norveškem. Baykar ni želel sprejeti denarja in je letalnike podaril, medtem ko so zbrani denar namenili za opremo in humanitarne namene.

Bayraktar lahko leti do višine sedem tisoč metrov, v zraku zdrži do 27 ur in operira od 150 do 300 kilometrov oddaljen od komandne postaje. Na svojih krilih lahko nosi do štiri lasersko vodene izstrelke, s katerimi je sposoben zadeti nekaj kilometrov oddaljene tarče. Čeprav njegova cena ni javno znana, pa se v medijih omenja, da en brezpilotnik stane med enim in petimi milijoni dolarjev, odvisno od zmogljivosti in pripadajočo opremo.

Verjetno je cena višja, in kot je Selcuk povedal v pogovoru za New Yorker, so enomestne številke v medijih zavajajoče, saj se TB2 prodaja kot sistemska platforma, kamor poleg brezpilotnikov spada še mobilna komandna postaja in komunikacijska oprema. Ukrajina je tako na primer leta 2019 nabavila najmanj šest bayraktarjev za domnevno 69 milijonov dolarjev. “Ni poceni, ni pa tudi drag,” je dejal Selcuk.

Razvoj novih modelov

Erdogan se je nedavno pohvalil, da je mednarodno povpraševanje po bayraktarjih in tudi novejših ter zmogljivejših brezpilotnikih Akinci ogromno. Po besedah Selcuka lahko letno izdelajo 200 letal TB2, poleg tega pa delajo tudi novejšo različico TB3 in zmogljivejše brezpilotno bojno letalo Kizilema.

“Če bo Bog dal, bo krstni polet Kizileme prihodnje leto in TB3 do konca prvega leta ali v začetku naslednjega,” upa Selcuk, ki je od leta 2016 poročen s hčerko Erdogana, kar je vsekakor pripomoglo k popularnosti in poslom. Tudi on je ponosen, da TB2 pomaga Ukrajincem in da je bil uporabljen v Gorskem Karabahu na strani turškega zaveznika Azerbajdžana. "Nezakonita okupacija Karabaha je rana na srcu že od naše mladosti. Kot inženirjem, ki razvijajo tehnologijo, je v čast, da smo pomagali našim bratom in sestram pri ponovni osvojitvi svoje zemlje," je dejal maja za Reuters.

Ob tem je bil skeptičen do novega laserskega orožja, ki naj bi bilo po trditvah Moskve sposobno “zaslepiti” satelite v orbiti in prispevalo k uspešnemu uničevanju ukrajinskih dronov.

Sredi maja je namreč namestnik ruskega premierja Juri Borisov, ki je odgovoren za vojaški razvoj, na novinarski konferenci povedal, da je bil v vojni v Ukrajini uporabljen najsodobnejši laserski sistem Peresvet, ki lahko po ruskih trditvah onesposobi satelite do 1500 kilometrov visoko v orbiti in med drugim s termičnim uničenjem dobesedno “zažge” brezpilotne letalnike v zraku. Kot je zatrdil, so bili prototipi laserskega orožja z imenom Zadira prvič uporabljeni prav v Ukrajini, ob tem pa napovedal, da bo laserji v prihodnje nadomestilo konvencionalno orožje.

Selcuka ne skrbijo te grožnje in se ne boji skrivnostnega ruskega orožja. “Njihov doseg je omejen. Če je tvoja senzorika boljša in strelski doseg daljši, ne bo učinkovito, ”zatrjuje, medtem ko napoveduje nove in izpopolnjene modele brezpilotnikov iz njegovega podjetja, kot so TB3, Akinci in Kizilema.

Nova naročila in oziranje v civilno sfero

Od bayraktarjev si lahko mane roke Turčija in z njo Erdogan, ki mu odpirajo vrata za druge orožarske posle in širjenje vpliva Turčije v svetu, predvsem pa v soseščini, kjer so po uspehu na etiopskem bojišču že v vrsti za nakup preostale afriške države, ki bi si rade ob pomanjkanju vojaških letal na ta način pridobile nadzor iz zraka.

Zanimanje vlada tudi v Evropi, kjer je Poljska postala prva članica Evropske unije in zveze Nato, ki jih bo po lanskem dogovoru o nakupu v svojo oborožitev vključila še letos. Da gre za vroče blago, dokazuje tudi Srbija, ki se želi po hitrem postopku dokopati do turških brezpilotnikov. “V pogovoru s turškim predsednikom Erdoganom sem prosil za bayraktare. Obljubil mi je, da jih bomo lahko kupili mimo vrste," je aprila letos zatrdil srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki pri hitri nabavi računa na zavezništvo s turškim predsednikom.

Z Bayraktarjem TB2 in prihajajočimi novimi modeli turško podjetje optimistično zre v prihodnost, ki pa je ne vidijo samo v vojaški industriji, ampak tudi v civilnem letalstvu. Selcuk, ki ga nekateri zaradi podjetniške žilice in živahne prisotnosti na družbenih omrežjih primerjajo z ameriškim milijarderjem Elonom Muskom, tako v prihodnje napoveduje taksi brezpilotnike iz njihovega podjetja, kjer izpopolnjujejo tehnologijo, ki večinoma temelji na umetni inteligenci in bo po njegovem prepričanju revolucionirala način javnega prometa v mestih.