Praznovanje je avtentičen izraz naše povezane skupnosti, odgovornost za negovanje in krepitev te skupnosti, narodne in državljanske, pa je skupna, je na osrednji slovesnosti ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom izjavil predsednik države Borut Pahor.

Občutek za skupnost je bil sicer rdeča nit celotnega Pahorjevega nagovora. Opozoril je na skrb zaradi vojne v Ukrajini in njenih kompleksnih posledic, ko ni jasno, kakšen bo razplet v sedanjem toku zgodovine, ki se, vsaj za zdaj, ne razpleta po mirni poti, temveč z uporabo sile.

Slovenija je po Pahorjevih besedah to aktualno zgoščanje zgodovine pričakala v najboljši mogoči državotvorni kondiciji, kot suverena in ugledna država, članica Evropske unije in Nata, v dobrih odnosih s sosedi, s številnimi prijatelji povsod po svetu in brez enega samega sovražnika.

Razlika med povezano in razklano skupnostjo

"Slovenci smo majhen narod in Slovenija je v zemljepisnem smislu razmeroma majhna država. Vendar smo nacija in imamo suvereno državo, to najpomembnejše orodje naše varnosti in blaginje," je poudaril predsednik in dodal, da je vprašanje povezanosti naše skupnosti bistven izraz naše narodne in državljanske vitalnosti.

Razdrobljena, globoko sprta in celo razklana skupnost v morebitnih usodnih razmerah po Pahorjevem mnenju pomeni resno nevarnost za narodni in državljanski obstoj in napredek. Navsezadnje smo to izkusili na lastni koži sredi prejšnjega stoletja v času druge svetovne vojne in neposredno po njej.

"Povezana, strpna in solidarna skupnost, v kateri je vedno dovolj prostora za vse razlike in različnosti, pomeni vedno, v zapletenih razmerah pa odločilno priložnost za naš narodni obstoj in razvoj. Tudi to smo izkusili na lastni koži z ustanovitvijo lastne države in njeno obrambo," je nadaljeval Pahor.

O pomenu take skupnosti po njegovem mnenju govorijo tudi usodni dogodki in ljudje izpred več kot stotih let, ko so se prekmurski Slovenci združili z matičnim narodom. Ko bi takrat ne bilo take skupnosti, vere vanjo, pripadnosti njej, odgovornosti zanjo, po Pahorjevih besedah tudi ne bi bilo tega prelomnega nenadomestljivega državotvornega koraka za oblikovanje našega skupnega nacionalnega in državnega ozemlja, naše sedanje narodne in državljanske skupnosti.

Z občutkom za skupnost je Pahor tudi sklenil nagovor: "Skrbno ga moramo gojiti in vsestransko krepiti to skupnost, da nam bo vselej, zlasti pa v odločilnih preizkušnjah vzbujala upanje in krepila samozavest, dajala zavetje in pogum, krepila solidarnost in našo pripadnost."

Udeležba in počastitev Jožefa Klekla starejšega

Slovesnosti so se med drugimi udeležili predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič, ministrici za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik ter kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko in minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksander Jevšek, nekateri poslanci, svetniki, župani ter predstavniki cerkva.

Kulturni program je pripravilo Kulturno-turistično društvo Črenšovci. V njem so predstavili domoljubje, občutenje slovenstva ljudi, ki so tam živeli in živijo zdaj. Nekoliko bolj so osvetlili tudi lik Jožefa Klekla starejšega in prestavili njegovo knjižnico, ki hrani izredno bogato dediščino.

Pahor je pred slovesnostjo po tradiciji pred občinsko stavbo v Črenšovcih pred spomenik Jožefa Klekla starejšega položil venec. Kot je dejal, se je pred desetimi leti odločil za to, ker je želel poudariti pomembnost narodne zavednosti katoliške duhovščine, ki je dala pri presoji interesov in ravnanja prekmurskih Slovencev ob koncu prve svetovne vojne in po njej, zlasti v času pariške mirovne konference, nacionalnemu vprašanju odločilno prednost pred vsemi drugimi interesi.