Predsednik vlade Robert Golob je na novinarski konferenci po prvih 100 dneh vladanja poudaril spoštljivo komunikacijo. "Po 100 dnevih vlade imamo zaupanje ljudi. Seveda, ker smo sposobni in delavni. A prepričan sem, da ga imamo zato, ker smo spremenili politično kulturo. In ker smo ljudem pokazali, da znamo delati drugače. Ne le bolje, temveč tudi drugače. Ni nam treba kregati ljudi, vnašati razkola, ustvarjati kriz tam, kjer jih ni. Spoštljivost je zame temelj in ključni dosežek teh stotih dni."

Sorodna novica Horvat vlado pohvalil glede spopadanja z energetsko krizo in kritiziral premajhno pomoč gospodarstvu

Golob je dejal, da je vlada prvih 100 dni izkoristila za priprave na jesen. Delovanje vlade je primerjal z ekipnimi športi, kjer zmaga lahko le dobra ekipa, ne posameznik. Po njegovem se tako šport kot politika v ekipni duh najmočneje povežeta takrat, ko imata močnega nasprotnika. Pri tem pa je poudaril, da nasprotnik te vlade ni Janez Janša, temveč podnebne spremembe, suša, inflacija, energetska draginja, korupcija v zdravstvu, novi koronavirus in sovražni govor. V zvezi s tem je napovedal spremembo sistema zračne obrambe pred požari, vzpostavitev namakalnih sistemov, pomoč socialno ogroženim, monitoring zdravstvenega sistema … Glede odpravljanja sovražnega govora pa je dejal, da si vsi želimo živeti v državi, v kateri se spoštujemo kljub razlikam.

"Energetska in draginjska kriza bosta spremenili naš način delovanja"

Koalicija, ki jo sestavljajo Gibanje Svoboda, SD in Levica, sodeč po anketah, v politično jesen stopa z visoko javnomnenjsko podporo, Kot ocenjujejo predsedniki vseh treh strank, je sodelovanje koalicije trdno, delovanje pa usklajeno. V opozicijskih strankah SDS in NSi medtem ocenjujejo, da vlada ni upravičila visokih pričakovanj, in opozarjajo, da bi se morala v boju z draginjo odzivati hitreje in učinkoviteje.

Sorodna novica Kako je minilo prvih 100 dni vlade Roberta Goloba? Mnenja so različna.

Vlada je sicer svoja prizadevanja v prvih stotih dneh namenila predvsem blaženju draginje – med drugim je delno regulirala cene pogonskih goriv, znižala davek na dobavo elektrike, zemeljskega plina, lesa za kurjavo ter davek na daljinsko ogrevanje, od septembra so za eno leto omejene cene elektrike in plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in v primeru plina tudi za druge skupine zaščitenih odjemalcev.

"Energetska in draginjska kriza nista težavi samo Slovenije, temveč sta globalni pojav in bosta zagotovo globoko spremenili naš način delovanja in bivanja v prihodnje," je v uvodu dejal minister za infrastrukturo Bojan Kumer. Poudaril je pomen sodelovanja vseh in potrebo po usklajenih in ciljno usmerjenih ukrepih: "Sto dni naše vlade je za ministrstvo za infrastrukturo minilo hitro – pripravili smo celostne in ciljno naravnane usklajene ukrepe za omejitev draginje na področju elektrike in zemeljskega plina in načrt preventivnih ukrepov in podlago za ukrepanje v morebitnih kriznih razmerah."

Prepričan je, da bodo morali katerega od zakonov še dopolniti ali dodatno ukrepati. "Tu mislim tudi na pogajanja, ki trenutno tečejo za solidarnostne sporazume s sosednjimi državami," je dejal in spomnil, da je bil takšen sporazum z Italijo že sklenjen. Napovedal je še, da bo vlada s prilagoditvijo zakonov o skladu Jedrske elektrarne Krško in celostnega prometnega načrtovanja "podprla dobre rešitve, sprožene pri opoziciji." Dodal je sicer, da pod prejšnjo vlado za te predloge ni bilo "niti minimalne politične volje".

Golob: Varčevanje mora biti prostovoljno

V pogovoru s predsedniki koalicijskih strank – premierjem Robertom Golobom, zunanjo ministrico SD-ja Tanjo Fajon in ministrom za delo Luko Mesecem – ki ga je vodil Marcel Štefančič, so komentirali tudi napovedi ekonomista Mojmirja Mraka, ki ob nadaljevanju vojne v Ukrajini napoveduje recesijo v Nemčiji, ki bi posledično zadela tudi Slovenijo. Na vprašanje, ali je Slovenija na to pripravljena, je Golob odgovoril pritrdilno. "Mi si sto dni prizadevamo za to, da preprečimo recesijo v Nemčiji," je poudaril nujnost reforme evropskega trga energentov, ki je po njegovem mnenju glavni ključ za reševanje krize. Po njegovih besedah sicer položnice za električno energijo za prebivalce ne bodo radikalno višje od tega, kar so navajeni plačevati v zadnjih desetih letih. "Prva naloga, ki smo jo prevzeli nase, je, da poskrbimo, da ljudem ne bo hudega z vidika energentov. In ta del je zdaj opravljen," je poudaril. Dodal je, da je sicer prav, da z energijo varčujemo, ker smo v energetiki uvozno odvisni, a da mora biti varčevanje prostovoljno.

Da se z negotovo prihodnostjo spoprijemajo vse evropske države, je poudarila tudi Tanja Fajon. "Na vsak način se moramo pripravljati na najslabše in upati, da iz tega izide najboljše," je dejala in zatrdila, da je vlada pripravljena vsaj za to zimo. "Vsi tukaj vemo, da lahko v Sloveniji lepimo obliže na rane. Če bomo hoteli v krizi reševati, bomo pa morali delati dvoje – reševati krizo v Evropi in se spraševati, kako čim prej končati to nesmiselno vojno," je dejal Mesec.

Spletni kalkulator, kjer bodo predstavljeni cenzusi za državno pomoč

Luka Mesec je dejal, da se vlada zaveda, da bo prihajajoča zima ena težjih: "Kljub krizi in skozi krizo bomo gradili politike in izpolnjevali obljube – od zelenega prehoda, medgeneracijske solidarnosti do odpravljanja revščine." Navedel je energetski dodatek, ki ga bodo prejela gospodinjstva z nizkimi dohodki. Zajel naj bi 63.000 gospodinjstev oziroma 116.000 posameznikov. "V kratkem bo pripravljen spletni kalkulator, kjer bodo predstavljeni cenzusi. Hkrati pa si bo lahko vsak izračunal, ali je do pomoči upravičen in v kolikšnem znesku."

Mesec je poudaril, da želijo, da pomoč prejmejo tisti, ki jo potrebujejo, zato nameravajo skupaj s civilno družbo med ljudmi izvesti ozaveščanje o upravičenosti do državne pomoči: "Skozi kampanjo, ki jo bomo ob draginjskem dodatku izvedli, jim ne bomo izplačali le enkratne pomoči, pač pa jih bomo povabili, da se aktivno vključijo v sisteme pomoči, ki jim pripadajo. Na ta način bomo dolgoročno preprečili revščino med ogroženimi skupinami ljudi." Napovedal je sodelovanje ministrstva za delo, centrov za socialno delo in civilne družbe. Sodelovanje z njo pa označil kot "novost pri delovanju te države". Vlada po njegovih besedah aktivno spremlja razmere v Evropi in svetu in razmišlja o novih ukrepih, kot sta prehranski dodatek in celo regulacija določenih vrst hrane.

Pred morebitno obvezno božičnico je treba doseči višjo dodano vrednost

Minister Mesec je na nedavnem srečanju z delodajalci in obrtniki dejal, da bi uzakonil obvezno izplačevanje božičnice. Glede tega je premier Golob dejal, da se mu zdi ideja zelo dobra. "Res pa je, da si morajo to podjetja privoščiti. In ko bomo imeli prestrukturirano gospodarstvo z visoko dodano vrednostjo, bo to nekaj, kar bo mogoče," je dejal.

Ena od večjih težav v gospodarstvu je likvidnost

"Samo s sodelovanjem lahko premagamo to krizo. Ampak če sodelujemo, lahko zagotovimo tudi nadaljnji razvoj gospodarstva z visoko dodano vrednostjo, ki bo odprto v svet, zeleno, digitalno in inovativno in spodobno gospodarstvo, ki bo uresničevalo strateške interese naše države in družbe," pa je dejal gospodarski minister Matjaž Han, ki je poudaril, da je vlada mandat nastopila v težkih časih. Ministrstvo za gospodarstvo je v prvih 100 dneh delovanja sprejelo več ukrepov. Han je navedel regulacijo cen pogonskih goriv. "Zato imajo danes naše gospodarstvo in naši ljudje zunaj avtocest in hitrih cest eno izmed najnižjih cen v primerjavi s sosednjimi državami," je dodal.

Gospodarski minister je opozoril, da je ena od večjih težav v gospodarstvu likvidnost: "Zato bo že v tem mesecu gospodarstvu na voljo več kot 80 milijonov evrov likvidnostne pomoči v obliki posojil našega slovenskega podjetniškega sklada v sodelovanju z razvojno banko SID."

Gospodarstvo sicer pričakuje regulacijo trga z električno energijo. Han je ob tem poudaril, da je premier Golob, ki je v politiko prišel iz energetskega sektorja, "velik zagovornik odločne intervencije na evropski ravni". Napovedal je, da lahko gospodarstvo od vlade pričakuje celovit pristop pri pomoči.

Omogočili so pregled nad cenami pri največjih trgovcih

Minister Han je povzel tudi ukrepe, ki jih je za pomoč kmetijstvu in živilski industriji sprejelo ministrstvo za kmetijstvo. Kot je naštel, so bila med drugim kmetom in živilskim podjetjem namenjena sredstva za nakupovanje goriva, repromateriala in gnojil, vlada je v obdobju slabih obetov zagotovila finančna sredstva za nakup pšenice. Določena je bila tudi košarica cen 15 osnovnih skupin živil in pregled nad cenami primerljivih proizvodov pri največjih trgovcih.

"Prekinili bomo 30-letni urok, da se v slovenskem zdravstvu ne da nič spremeniti"

Na področju zdravstva se je vlada z interventnim zakonom najprej lotila stabilizacije zdravstvenega sistema in krajšanja dolgih čakalnih vrst. Ob tem se pripravlja tudi na zajezitev morebitnih novih izbruhov epidemije covida-19.

Minister za zdravje Daniel Bešič Loredan je zatrdil, da si bodo v vladi prizadevali za stabilno in široko dostopno javno zdravstvo: "Prekinili bomo 30-letni urok, da se v slovenskem zdravstvu ne da nič spremeniti." Poudaril je, da javno zdravstvo predstavlja pravico vsakega državljana, da pravočasno prejme varno in kakovostno zdravstveno oskrbo, ki jo potrebuje, "ne glede na socialni status". Interventni zakon, s katerim naj bi skrajšali čakalne dobe na sekundarni stopnji, je le prvi košček sestavljanke. Bešič Loredan meni, da je edina pot k transparentnosti zdravstvenega sistema digitalizacija zdravstva. "Želimo namreč boljše upravljati in organizirati državne zdravstvene ustanove," je dejal. V pol leta minister računa na vzpostavitev platforme, prek katere se bo vsak lahko prijavil na zdravstveno storitev tam, kjer bo čakalna doba najkrajša.

Sorodna novica Bešič Loredan zadovoljen z odstopom Golobiča, zbornica poziva k sistemskim rešitvam

Poudaril je, da je temelj zdravstvenega sistema primarno zdravstvo. Zdravniške ekipe na primarni ravni je po njegovih besedah nujno razbremeniti. "Vse bomo storili, da povečamo dostopnost do družinskih zdravnikov, ginekologov in pediatrov." Kako namerava ministrstvo to doseči v kratkem času, sicer ni jasno, minister je dejal le, da je treba diplomante medicine usmerjati v specializacijo družinske medicine.

Glede novega, jesensko-zimskega vala okužb z novim koronavirusom je Bešič Loredan dejal, da bo v ospredju načelo, da se zdravstveni sistem ne ustavlja in da bodo na voljo vse zdravstvene storitve. "V domovih za ostarele bomo zares pazili, da imamo stvari pod nadzorom." Dodal je še, da so v nasprotju s prejšnjo vlado obvladovanje epidemije vrnili stroki, naloga vlade pa je, da družba ostane odprta, da bodo ukrepi proti covidu znani vnaprej, medtem ko bomo s covidom-19 živeli. "Covid-19 bomo vključili v naš zdravstveni sistem in v našo družbo."

Pred 'vrati' so predsedniške volitve

V pogovoru s predsedniki koalicijskih strank so se med drugim dotaknili še prihajajočih volitev. Voditelj Marcel Štefančič je predsednika vlade vprašal, kako to, da vladajoča stranka na oktobrskih predsedniških volitvah ne bo sodelovala s svojim kandidatom. "Včasih se je treba znati tudi brzdati, in ne o tem govoriti," je odgovoril Golob in dodal, da je bila glavna zaveza Gibanja Svoboda pred volitvami, da bodo poskrbeli za ljudi. "In vlada je tisti ključni mehanizem, ki ga imamo vsi v politiki, da to tudi dejansko izvedemo," dejal. Ob tem je zatrdil, da v stranki izstopa Marte Kos iz predsedniške tekme niso načrtovali.

Tanja Fajon je glede tega, da nobena od koalicijskih strank trenutno nima svoje kandidatke oziroma kandidata za predsednika republike, dejala, da se lahko v naslednjih dneh "še marsikaj zgodi". V Levici so sicer napovedali, da bodo svojega kandidata sporočili v naslednjih tednih. "Prepričana sem, da bo Slovenija dobila levosredinskega predsednika oziroma predsednico," je napovedala in dodala, da je izbira že danes "zelo dobra". Mesec sicer ni želel napovedovati, koga bi utegnila kot kandidata ponuditi Levica, in dejal, da so za zdaj zgolj odprli volilni račun.

Med prednostnimi nalogami notranjega ministrstva tudi družinsko naselje

Ministrstvo za notranje zadeve je v prvih 100 dneh vlade pripravilo več sprememb zakonodaje, orisalo novo migracijsko politiko in dalo nove usmeritve policiji glede javnih shodov in nedovoljenih prehodov državne meje, so sporočili z ministrstva. Vzpostavilo je tudi tvorno sodelovanje s stanovskimi združenji in policijskima sindikatoma.

Do zdaj je ministrstvo v zakonodajni postopek vložilo novelo zakona o organiziranosti in delu v policiji. Ob tem že napoveduje nadaljnjo dopolnitev tega zakona, s katero bo uredilo postopek imenovanja in razrešitve generalnega direktorja policija, direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada in postopke za pridobitev in prenehanje položaja v policiji.

Med prednostne naloge uvrščajo tudi kazniva dejanja nasilja v družini. V Sloveniji letno zaznavajo od pet do sedem umorov v intimnopartnerskih odnosih – femicidov, so zapisali na ministrstvu. Skoraj dve tretjini tovrstne kriminalitete se zgodi, ko povzročitelj ni prijavljen, zato so prijave zelo pomembne, so poudarili. Enako težo dajejo preventivi, saj se tretjina takšnih zločinov zgodi, ko je bilo na videz storjeno vse. Zato je potreben premislek, kaj sistemskega še lahko storijo za zaščito žrtev, so sklenili zapis na spletni strani.

V sklopu rednih nabav opreme do konca leta 2023 načrtujejo nabavo večnamenskega transportnega helikopterja. Med letoma 2023 in 2026 je predviden nakup dveh patruljnih čolnov za zagotovitev operativne sposobnosti policije na morju. Še letos pa bodo dobavili 150 prevoznih sredstev v skupni vrednosti 6,2 milijona evrov, med drugim motorna kolesa in osebna ter kombinirana vozila v različnih izvedenkah.

Po oceni Goloba "edini minus" v prvih 100 dneh vlade dogajanje na RTV-ju

Ministrica Tanja Fajon je na vprašanje o tem, kako ocenjuje trenutni položaj na RTV Slovenija, dejala, da "tako grozljivega političnega pogroma na nacionalni RTV-hiši še ni bilo v zgodovini države". Dogajanje je označila za nesprejemljivo in tragično tako za državo in javni medijski servis. "Iskreno upam, da nam bo iz vodstvenih organov te hiše čim prej uspelo umakniti politiko. Žal pa to ne bo tako hitro, kot smo si želeli," je dejala.

"Žal mi je, da nimamo kot vlada ali kot politične stranke absolutno nobenega vzvoda, da bi to presekali, preden mine referendum," je dejal Luka Mesec in napovedal, da bo vlada po referendumu naredila vse, da bodo zastavljene spremembe udejanjene.

Dogajanje na RTV-ju je Golob ob tem označil za edini minus, ki ga vidi v prvih stotih dneh vlade. "Ta pravna nezmožnost urediti stvari, ki so jasne vsakomur in ki zahtevajo ukrepanje, pa pravno ne moremo – to je v resnici edina šibka točka po volitvah," je dejal. Ob tem je poudaril, da je optimist in da bo mogoče kaj rešiti tudi pred napovedanimi referendumi. "Ker iščemo vsak dan možnosti, kako to pravno blokado zaobiti," je dejal.

"Referendumski dan" in sodelovanje z opozicijo pri ustavnih spremembah

Glede vseh treh napovedanih referendumov – poleg zakona o RTV se jeseni obetata še referenduma o zakonu o vladi in o zakonu o dolgotrajni oskrbi – je Golob dejal, da si vlada želi imeti referendumski dan, "da se bodo ljudje lahko zelo jasno izrekli o tem, ali si želijo podpirati iniciative in rezultate te vlade ter vzdušje v državi, ki ga je ustvarila ta vlada, ali pa bi si morda želeli še malo mračnega obdobja pred 24. aprilom".

O sodelovanju z NSi-jem pri ustavnih spremembah je Golob dejal, da se je dialog šele začel. Dodal je, da so k sodelovanju povabljene vse stranke in da je prepričan, da bo imela vsaka stranka, ki se bo odločila za sodelovanje, svojo agendo. Spomnil je, da je v koalicijsko pogodbo zapisana sprememba volilne zakonodaje. "Če bomo našli dovolj razumevanja za to pri opoziciji, bomo z velikim veseljem v to tudi šli," je dejal Golob, ki ocenjuje, da bi lahko v jeseni in zimi dobili zadostno podporo za ureditev dveh ali treh področij.