Spremembe družinskega zakonika sledijo ustavni odločbi, objavljeni julija. V skladu z njo je veljavna ureditev, po kateri zakonsko zvezo skleneta le osebi različnega spola in istospolna partnerja v formalni partnerski zvezi ne moreta skupaj posvojiti otroka, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije. Ustavno sodišče je naložilo DZ-ju, da neustavnost odpravi v šestih mesecih, ter določilo, da do sprememb zakonodaje velja, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol in da lahko istospolna partnerja v partnerski zvezi skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca.

Vlada je kot predlagateljica sprememb poudarila navedbe ustavnega sodišča, da takšne diskriminacije ni mogoče upravičiti s tradicionalnim pomenom zakonske zveze kot skupnosti moža in žene in tudi ne s posebnim varstvom družin. Odločitev po navedbah sodišča ne zmanjšuje pomena instituta tradicionalne zakonske zveze kot življenjske skupnosti moža in žene in ne spreminja pogojev ali posledic sklepanja zakonske zveze med osebama različnega spola. Pomeni zgolj to, da lahko odslej poleg raznospolnih partnerjev zakonsko zvezo sklepajo tudi istospolni partnerji, je še poudarila vlada.

Razprava o predlogu družinskega zakonika, ki se spreminja zaradi odločitve ustavnega sodišča, je dvignila kar nekaj prahu in spodbudila shod nasprotnikov na Trgu republike.

Poslanske skupine koalicije so vladi v svojih stališčih pritrdile, poslanski skupini SDS-a in NSi-ja pa sta ji oporekali. Po mnenju SDS-a so imeli istospolni pari že do zdaj enake pravice razen posvojitve in oploditve z biomedicinsko pomočjo. Po mnenju NSi-ja pa ni razumljivo, kako ima lahko zveza med moškim in žensko enak pomen kot zveza med istospolnima osebama. Zveza med moškim in žensko je po njihovih navedbah zveza, iz katere po naravi izhaja novo otroško življenje, medtem ko pri zvezi istospolnih ni tako.

DZ znova potrdil zakon o cestah

DZ je tudi v drugem odločanju potrdil zakon o cestah, ki vključuje sporni člen o odvozu pokvarjenih in poškodovanih osebnih vozil z avtocest in hitrih cest. Zaradi omenjenega člena so državni svetniki na zakon izglasovali veto, saj se niso strinjali s členom, ki Darsu omogoča, da tudi za vozila, lažja od 3,5 tone, določi pravila, tehnične zahteve, postopke in najvišjo ceno za odvoz z avtocest in hitrih cest, kadar so pokvarjena ali poškodovana. Prav tako zakon Darsu za vsa vozila daje pristojnost izbora izvajalcev odvoza.

"Ključni razlog za veto je nestrinjanje državnega sveta z določbo zakona, katere vsebina se je spremenila z amandmajem. Medtem ko prvotni predlog na področju urejanja odvoza poškodovanih oz. pokvarjenih vozil z avtocest in hitrih cest ni predvideval sprememb veljavne ureditve, po kateri ta velja zgolj za tovorna vozila, se je s sprejemom omenjenega amandmaja posebna ureditev odvoza razširila tudi na osebna vozila," je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Alenka Bratušek.

Vlada po njenih besedah ocenjuje, da je sprejem zakona zaradi vseh novosti in prednosti, ki jih prinaša, smiseln, med drugim je potreben tudi zaradi zamude pri prenosu evropske direktive.
DZ je zakon podprl s 55 glasovi za in nobenim proti.

Noveliran zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva

DZ je na današnji seji s 76 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva. Namen novele, ki so jo predlagali državni svetniki, je omogočiti javnemu štipendijskemu, razvojnemu, invalidskemu in preživninskemu skladu ustrezne pogoje za izvedbo javnih razpisov oz. postopkov dodeljevanja štipendij. Tako bodo zagotovljena ustrezna finančna sredstva za kadrovsko okrepitev in kritje preostalih stroškov ukrepa, ki omogoča štipendiranje.

DZ je na današnjem glasovanju brez glasu proti tudi podal soglasje k spremembam in dopolnitvam pravil Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS (Fiho), kot jih je sprejel svet fundacije. Direktor Fiha Borut Sever je na današnji seji pojasnil, da se s spremembami pravil med drugim natančno ureja vodenje fundacije, ki se je izkazalo kot težava v času epidemije, na novo pa se določajo potrebna večina za sprejem pravil v fundaciji, ki bo morala biti odslej dvotretjinska, ter dodatne pristojnosti nadzornega odbora.

Odprave nezdružljivosti poslanske funkcije z župansko (še) ne bo

DZ je tudi sklenil, da predlog sprememb zakona o poslancih, s katerim so državni svetniki predlagali odpravo nezdružljivosti poslanske in županske funkcije, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Ugotovili so še, da je zakonodajni postopek o predlogu dopolnitev zakona o praznikih in dela prostih dnevnih, ki jih je prav tako predlagal DS, končan.

Predlog odprave nezdružljivosti poslanske z župansko oziroma podžupansko funkcijo so sicer v vrstah državnih svetnikov predlagali že lani novembra in predlog takrat tudi poslali v DZ. Po njihovem mnenju namreč zdajšnja ureditev glede nezdružljivosti funkcij nima ne ustavne ne zakonske podlage.

Da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, je glasovalo 55 poslancev, proti pa ni bil nihče.

Poslanci proti ustanovitvi vojaške akademije

DZ je tudi sklenil, da trije opozicijski zakonski predlogi niso primerni za nadaljnjo obravnavo. Predlogi novel zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, o šolski prehrani ter o visokem šolstvu so tako končali zakonodajno pot.

V SDS-u so želeli s predlogom novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih uvesti univerzalni otroški dodatek, ki ne bi bil več vezan na dohodke in premoženje družine.
Vlada ne podpira predloga, ker po njenem prepričanju poglablja družbene neenakosti in potiska revne ter marginalizirane družine še bolj na obrobje družbe. Za sklep, da je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo, je tako danes glasovalo 31, proti pa 48 poslancev.

Predlagane dopolnitve zakona o visokem šolstvu, ki so jih vložili v NSi-ju, pa bi omogočile ustanovitev in akreditacijo samostojnega visokošolskega zavoda za potrebe vojaškega izobraževanja. Vlada je predlogu nasprotovala, prav tako koalicijski poslanci, ki so v petek napovedali, da ga ne bodo podprli. Po njihovih besedah ustanovitev takšnega visokošolskega zavoda ne podpira niti stroka, ki svari pred rušenjem avtonomnosti visokega šolstva.

Da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, meni 48 poslancev, 31 pa jih je glasovalo za.

DZ je med drugim opravil prvo obravnavo treh zakonskih predlogov, ki jih je vložil SDS, vendar se je odločil, da niso primerni za nadaljnjo obravnavo. Gre za predlog novele zakona o medijih, predlog novele zakona o državnem tožilstvu in predlog, da bi Škofja Loka pridobila status mestne občine.

Po predlogu novele zakona o medijih bi definicija medija ustrezno zajela nove oblike množičnih medijev na družbenih omrežjih in drugih digitalnih platformah, prav tako bi uvedli dodatne finančne spodbude in podpore, in sicer med drugim za preiskovalno, kritiško in lokalno novinarstvo, za dostopnost in prilagajanje vsebin osebam z invalidnostmi. Za izdajatelje pa bi se po predlogu ukinila obveznost predhodnega vpisa v razvid medijev, ki bi ostal le še kot evidenca podatkov o medijih zaradi zagotavljanja transparentnosti delovanja medijev.