Kongres kitajske partije poteka vsakih pet let v Veliki palači ljudstva na Trgu nebeškega miru v Pekingu, kamor se je letos iz vse države zgrnilo skoraj 2300 delegatov.

Prvi dan kongresa je Ši predstavil poročilo o dosežkih zadnjih pet let in oznanil vizijo razvoja države v naslednjih petih letih. V dneh, ki sledijo, bodo delegati v manjših skupinah in za zaprtimi vrati razpravljali o poročilu in nato predstavili svoje poglede, ki se jih nato vključi v končno poročilo kongresa, o katerem ob zaključku zasedanja glasujejo delegati.

Kitajska partija je organizirana po piramidnem sistemu in jo sestavlja okoli 92 milijonov članov, ki že leto dni pred kongresom začnejo z izbiranjem delegatov za veliko zasedanje. Delegati na kongresu iz lastnih vrst izberejo približno 200 stalnih članov in še 170 nadomestnih članov centralnega komiteja, ki se dan po zaključku kongresa sestane na svojem prvem plenumu.

Takrat izvolijo 25-članski politbiro in še člane v stalnem odboru politbiroja, ki velja za najpomembnejši organ z najvplivnejšimi posamezniki v državi. Za kandidate v obeh organih člani centralnega komiteja glasujejo z da ali ne. Še isti dan sledi predstavitev stalnega odbora javnosti, ko na čelu z generalnim sekretarjem v vrstnem redu po starosti prikorakajo na oder pred novinarje.

Stalni odbor politbiroja trenutno tvori sedem članov, a njihovo število ni točno določeno in je v zgodovini variiralo od pet do devet članov. Čeprav znana izjava, ki jo pripisujejo Mau, pravi: “Ženske podpirajo pol neba”, položaja v njem še nikoli ni zasedala nobena ženska in tudi v naslednjih petih letih glede na napovedi poznavalcev verjetno ne bo tako. Malce boljša zastopanost je v politbiroju, kjer je med 25 člani ena ženska Sun Čunlan, potem ko sta bili v prejšnji sestavi pred desetletjem celo dve.

Med člani stalnega odbora je najvišje uvrščen generalni sekretar partije Ši Džinping, ki bo na tem položaju ostal še tretji petletni mandat ali mogoče še dlje. S tem se prekinja tradicija, ki je bila v veljavi po smrti ustanovitelja ljudske republike Kitajske Maa Cetunga in v skladu s katero je partija na vsakih deset let dobila novega voditelja.

Kitajska je sicer omejitev na dva zaporedna mandata v ustavi uvedla v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, a so leta 2018 ustavo spremenili in omejitev odpravili. Takrat je bilo tudi dokončno jasno, da bo Ši še naprej vodil partijo, potem ko že na partijskem kongresu leta 2017 ni predstavil svojega naslednika, kar je bilo do takrat običaj.

Koncentracija moči in odstranitev tekmecev

Ši je bil v stalni odbor politbiroja izvoljen leta 2007 in bil v tem času zadolžen tudi za organizacijo poletnih olimpijskih iger v Pekingu leta 2008, s katerimi se je Kitajska predstavila svetu v vsem svojem sijaju in napredku.

Leta 2012 je dočakal vrhunec politične kariere, ko je postal generalni sekretar partije, kjer je na položaju nasledil Hu Džintaa. Naslednje leto je bil na ljudskem kongresu, ki poteka vsako leto spomladi in le potrjuje prej sprejete odločitve partijskega vrha, potrjen še za predsednika države.

Stalni odbor politbiroja je bil tradicionalno mišljen kot kolektivno vodstvo države, kjer je generalni sekretar samo prvi med enakimi, odločitve pa se sprejemajo med vsemi njegovimi člani, a se je to pod Šijem spremenilo, ko se je vsa moč v zadnjem desetletju zbrala v njegovih rokah.

Takoj potem, ko se je zavihtel na najvišji položaj v partiji leta 2012, je Ši med 25 člani politbiroja znova uvedel “demokratične razprave”, ki vključujejo samokritike pred generalnim sekretarjem. Gre za prakso, ki je bila prisotna pod Maom in po mnenju analitikov kaže, kako si je Ši podredil oblast, čemur niso bili priča od Maovega obdobja.

Ob prihodu na oblast si je Ši za eno od glavnih nalog zadal boj proti korupciji in v tem duhu so v desetih letih preiskali kar 4,7 milijona partijskih funkcionarjev, od katerih so mnoge odstranili in nekatere celo spravili za zapahe.

Boj proti korupciji je bil tudi priročen izgovor, da se je Ši v tem času znebil morebitnih nasprotnikov in tekmecev, kot je bilo to v primeru vplivnega partijskega šefa v največjem kitajskem mestu Čongčing in Šijevega največjega tekmeca Bo Šilaja, ki so ga zaradi poneverb in zlorabe položaja obsodili na dosmrtni zapor.

Med prebivalci priljubljeno gonjo proti skorumpiranim politikom je Ši izkoristil, da je na izpraznjene položaje sebi lojalne ljudi, ki so zvesto sledili njegovi politiki in mu niso predstavljali nevarnosti.

Kdo bo drugi človek v državi?

Če dvomov o najvišjem položaju ni, pa je veliko nejasnosti in ugibanj glede ostalih položajev v vrhu partije, med drugim za položaj predsednika vlade oziroma državnega sveta, ki je tudi drugi človek v stalnem odboru politbiroja takoj za Šijem. Ta položaj od leta 2013 zaseda Li Kečjang, ki tako kot Ši spada v peto generacijo kitajskih voditeljev, rojenih po državljanski vojni in po ustanovitvi ljudske republike.

Li, ki je imel kot predsednik vlade nadzor nad gospodarstvom in je zaslužen za njegovo preoblikovanje od izvozno usmerjenega do poudarka na notranji potrošnji, se bo prihodnje leto upokojil, saj je letos dopolnil 67 let. Do zdaj namreč običajno po tej starosti ni bil imenovan še noben prihajajoči premier. Običajno je predsednik vlade prej zasedal kakšnega od pomembnejših gospodarskih položajev na pokrajinski ravni in bil eden od štirih podpredsednikov vlade.

Tem pogojem po pisanju dopisnika Reutersa iz Kitajske Yew Lun Tiana najbolj ustrezata trenutna podpredsednika vlade Vang Jang in Hu Čunhua, a bi lahko prišla v poštev tudi Li Čjang in Ding Šuešjang, ki imata slabše reference, a uživata zaupanje Šija.

Največkrat se med imeni omenja Vanga, ki je tudi najvišje rangirani kandidat, saj je četrti človek v stalnem odboru politbiroja, vendar pa bi bil njegov mandat omejen na eno petletko, saj je bil letos star 67 let. Čeprav je povezan z zvezo komunistične mladine, ki je izgubila svoj nekdanji vpliv pod Šijem, pa mu je v zadnjih letih dokazal svojo lojalnost in mu tudi zaradi svoje starosti ne bi predstavljal tekmeca za oblast.

Zaostritev varnostnih ukrepov

Pred zasedanjem so v Pekingu okrepili varnost in uvedli številne omejitve, saj oblasti ne želijo ničesar prepustiti naključju in dopustiti, da bi kar koli odvrnilo pozornost od pomembnega dogodka. Na vse postaje podzemne železnice so poslali dodatne pripadnike varnostnih sil in še posebej poostrili nadzor v soseskah okoli velike palače ljudstva.

Prestolnico so okrasili z zastavami in političnimi slogani, ki poudarjajo zvestobo partiji in njenemu vodstvu na čelu s Šijem. Na mostovih nad glavnimi prometnicami v mestu so namestili rdeče transparente, na katerih med drugim piše: “Združimo se tesno okoli tovariša Ši Džinpinga kot jedra centralnega komiteja partije, da bi v novem obdobju v socializmu s kitajskimi značilnostmi dosegli velike uspehe”.

Kot poroča Reuters, so v Pekingu najeli dodatno varnostno osebje, ki bo od 16. do 23. oktobra skrbelo za 24-urno opazovanje “ključnih posameznikov,” kot oblasti označujejo tiste, ki bi lahko povzročali težave. Fotokopirnice so prejele ukaz, da ne smejo fotokopirati letakov s peticijami ali sodnih spisov o sporih z vlado, ki bi jih lahko kdo delil med ljudmi v času kongresa.

Prebivalci ne morejo več prosto zapuščati glavnega mesta, omejitve pa veljajo tudi za tiste, ki bi želeli priti v mesti. Prav tako v tem času ni mogoče pošiljati določenih paketov iz Pekinga in jih tudi ne sprejemati v mestu. Eden od bankirjev je za Reuters povedal, da na bankah v oktobru ni mogoče naročati novih finančnih produktov ali odpirati podjetij, ampak je treba s tem počakati na november.

Kljub strogim varnostnim ukrepom pa je v četrtek prišlo do manjšega incidenta, ko sta se na mostu v severozahodnem delu mesta pojavila dva transparenta, ki sta bila usmerjena proti Šiju in strogim ukrepom za zajezitev širjenja covida-19. Na enem od transparentov je bil poziv prebivalcem k stavki ter odstranitvi “diktatorja in nacionalnega izdajalca Ši Džinpinga”.

Na drugem transparentu je pisalo “Želimo hrano, ne covid testov. Želimo svobodo, ne zaprtja. Želimo spoštovanje, ne laži. Želimo reforme, ne kulturne revolucije. Želimo volitve, ne voditelja. Želimo biti državljani, ne sužnji”. Transparente so hitro odstranili, policija pa je zanikala, da bi se zgodilo kaj posebnega.

Jeza zaradi covidnih ukrepov

Pred kongresom so v Pekingu zaostrili tudi že tako stroge omejitvene ukrepe glede covida-19, da ne bi slučajno prišlo do kakšnega izbruha virusa, ki bi ogrozil nemoten potek skrbno načrtovanega zasedanja.

Na milijone prebivalcev prestolnice se mora vsake tri dni testirati na koronavirus in predložiti rezultat testa pred vstopom v javne prostore, kjer je seveda povsod zapovedano nošenje zaščitne maske.

Težave imajo prebivalci prestolnice, ki se želijo vrniti domov, saj jim po poročanju BBC-ja spletne zdravstvene aplikacije javljajo, da so bili v rizičnem stiku, zaradi česar jim je onemogočena vrnitev z avtobusom, vlakom ali letalom. Spet drugi v mestu so prejeli obvestila o rizičnem stiku, zato so prisiljeni v karanteno na domačem naslovu.

Prav strategija ničelne tolerance do covida-19 povzroča največ nejevolje in jeze med kitajskim prebivalstvom, ki za razliko od preostalih delov sveta še vedno živijo pod strogimi ukrepi, s katerimi želijo oblasti preprečiti širjenje virusa in nastajanje žarišč.

Za zdaj ni še nobenih znakov, da bi oblasti sprostile svojo strategijo in omilile ukrepe. Ravno nasprotno, pred kongresom so medije preplavili izrazi podpore državni politiki do virusa in pozivi ljudem, naj zaupajo partiji. A po drugi strani opazovalci opozarjajo, da bi lahko bila prav politika do covida-19 tista, kjer bi se pričakovalo, da bo Ši le malce popustil pod pritiski in sprejel nekatere spremembe, ki bi olajšale življenja ljudi.