Zgodovinsko resolucijo so sprejeli na koncu zasedanja 6. plenuma CK-ja 19. kongresa komunistične partije, ki letos praznuje sto let obstoja.

Okoli 370 stalnih in nadomestnih članov CK-ja je od ponedeljka zasedalo za zaprtimi vrati in na koncu sklenilo, da je nujno "vztrajno ohranjanje položaja tovariša Ši Džinpinga kot jedra centralnega komiteja partije in kot jedra partije".

Celotno stranko, vojsko in pripadnike vseh etničnih skupin na Kitajskem so v resoluciji pozvali, naj se še "tesneje poenotijo" okoli centralnega komiteja in Šija ter v celoti uresničijo njegovo "novo obdobje socializma s kitajskimi značilnostmi".

Resolucija sicer predstavlja nekakšen povzetek ključnih dogodkov preteklih sto let kitajske komunistične partije, poudarja njene ključne uspehe in nakazuje njene prihodnje usmeritve. Partija je po pisanju kitajske tiskovne agencije Šinhue z njo "napisala najveličastnejši ep v zgodovini kitajskega naroda".

Ši omenjen največkrat

To je tretja tovrstna resolucija od ustanovitve partije leta 1921. Prva je bila sprejeta leta 1945 v času Maa Cetunga, druga pa leta 1981 pod Deng Šjaopingom. Mao je v tokratnem dokumentu omenjen sedemkrat, Deng petkrat in Ši kar 17-krat.

Dejstvo, da sta bili primerljivi resoluciji pred tem potrjeni le dvakrat, Šija postavlja ob bok ustanovitelju partije Mau in njegovemu nasledniku Dengu. Nekateri poznavalci jo obenem razumejo kot Šijev najnovejši poskus, da obrne desetletja trajajoč trend decentralizacije, ki se je začel že pod Dengom, ter kot znak, da se Kitajska vrača spet k t. i. kultu osebnosti.

To je bilo tudi zadnje res pomembno politično srečanje pred jubilejnim, 20. nacionalnim kongresom partije prihodnje leto, na katerem naj bi Šiju pripadel zgodovinski, tretji zaporedni mandat na čelu države. Leta 2018 so namreč na Kitajskem odpravili pravilo, ki je dovoljevalo največ dva zaporedna predsedniška mandata.

Voditeljeve misli predavajo študentom

Ši sicer velja za najmočnejšega kitajskega voditelja po Mau. Njegovo vodenje Kitajske sta zaznamovala velik gospodarski vzpon države in odločen boj proti korupciji. Kitajska je postala tudi zelo samozavestna v zunanji politiki in krepi svojo vojaško moč, s tem pa zaskrbljenost drugih držav na območju in po svetu. Njegovo vodenje Kitajske je obenem zaznamovala krepitev represije v pokrajini Sinkiang, na Tibetu in v Hongkongu.

Tudi znotraj partije si je Ši ustvaril nesporen primat, ki spominja že na kult osebnosti. Odstranil je glavne politične tekmece in praktično nima konkurence. Ustvaril je celo lastno politično teorijo, znano kot misli Ši Džinpinga, ki jih predavajo študentom.