Na Kitajskem živi okoli 1.411.780.000 (1,4 milijarde) ljudi, kažejo rezultati popisa prebivalstva, ki ga je v torek z enomesečno zamudo predstavil Nacionalni biro za statistiko.

Lani so v državi z največ prebivalci na svetu izvedli sedmi popis celotne populacije. Prebivalstvo se je od leta 2010 povečalo za 5,38 odstotka, kar je najmanjši prirast, odkar so leta 1953 začeli izvajati moderne popise.

"Glede na trende razvoja populacije v zadnjih letih se bo rast prebivalstva v prihodnosti še naprej upočasnjevala," je ob predstavitvi povedal vodja nacionalnega statističnega urada Ning Džidže.

Kitajski ni uspelo spodbuditi demografske rasti niti z odpravo zloglasne "politike enega otroka" leta 2015. Povprečni letni prirast v zadnjem desetletju je bil 0,53-odstoten. Med letoma 2000 in 2010 je bil povprečni letni prirast višji, 0,57-odstoten.

Lani se je rodilo 12 milijonov otrok, kar je po Ningovih besedah "še vedno precej". Po poročanju New York Timesa pa se je manj otrok na Kitajskem nazadnje rodilo v času velike lakote leta 1961. V primerjavi z letom 2019 se je število rojenih otrok zmanjšalo za 2,46 milijona.

Stopnja rodnosti primerljiva z Japonsko ali Italijo

Stopnja rodnosti je padla na 1,3, kar je podobno kot v gospodarsko razvitih starajočih se družbah na Japonskem ali v Italiji. "Število žensk v rodni dobi upada. Prihaja do preložitev nosečnosti in naraščajočih stroškov vzgoje otrok. Vse to so razlogi za padec števila novorojenčkov," je po poročanju Guardiana na predstavitvi še povedal vodja kitajskega statističnega urada Ning.

Državni strokovnjaki Centra za Kitajsko in globalizacijo ugotavljajo, da so stroški vzgoje in preživljanja otroka za povprečno kitajsko družino leta 2005 znašali 490.000 juanov (63.000 evrov), danes je strošek štirikrat večji, poroča Reuters.

Kitajsko bo slej kot prej prehitela Indija

"Kitajska populacija bo v prihodnosti dosegla svoj vrh, a kdaj točno se bo to zgodilo, še nismo prepričani. Za zdaj predvidevamo, da bo prebivalstvo v bližnji prihodnosti ostalo nad 1,4 milijarde," je dejal Ning. V prihodnjih letih naj bi Kitajsko po številu prebivalcev na svetovnem vrhu zamenjala Indija.

Združeni narodi predvidevajo, da se bo kitajska populacija začela zmanjševati leta 2030. The Financial Times je konec aprila ob sklicevanju na neimenovane vire blizu dogajanja poročal, da se je kitajska populacija zmanjšala že med letoma 2019 in 2020.

Uradna statistika, tako v torek predstavljeni desetletni popis kot vsakoletne vladne raziskave na manjših vzorcih, temu nasprotuje. Hvang Vendženg iz Centra za Kitajsko in globalizacijo v Pekingu je za Reuters medtem povedal, da se število rojstev na Kitajskem drastično zmanjšuje, zato pričakuje začetek zmanjševanja populacije v letu 2021 ali 2022.

Mladi brez otrok zaradi kariere in stroškov vzgoje

Ko je Kitajska leta 2016 odpravila politiko enega otroka, s katero so konec 70. let skušali preprečiti eksplozijo prebivalstva, so si za demografski cilj do leta 2020 postavili 1,42 milijarde prebivalstva in stopnjo rodnosti 1,8. Predvsem stopnja rodnosti je z 1,3 precej nižja od pričakovane. Vzrok naj bi bil tudi v tem, da se številni mladi Kitajci poleg stroškov vzgoje odrečejo otroku tudi zaradi kariere.

"Otrok bi pomenil konec razvoja kariere za žensko v mojih letih," je za Reuters povedala 26-letni Annie Džang, zavarovalničarka v Šanghaju. "Drugič, stroški vzgoje otroka so izjemni. Svobodi se odrečeš takoj po porodu," dodaja.

"Ne želim roditi otroka ali skrbeti zanj. V preteklosti so bili ljudje osupli – kako lahko tako razmišljaš? Zdaj vsi razumejo, da si otrok ne moremo privoščiti," pa je za New York Times dejala 29-letna učiteljica in ustanoviteljica centra za učenje angleščine Tracy Vang iz mesta Čengdu.

Razmerje med spoloma se "vztrajno izboljšuje"

Na Kitajskem je od leta 2014 tudi vse manj porok, stopnja razvez oz. ločitev pa stalno narašča že od leta 2003, navaja New York Times. Dolgoročna posledica politika enega otroka naj bi bilo tudi nesorazmerje med spoloma, v državi naj bi bilo tako precej več samskih moških kot žensk, zaradi česar je v porastu "tihotapljenje nevest" iz tujine, o čemer je pisal ta ameriški medij. Glede na popis je sicer moških v državi 51,24 odstotka, žensk pa 48,76 odstotka.

Pristojni so ob predstavitvi popisa sporočili, da so spremembe demografske politike "dosegle pozitiven rezultat", saj se je povečalo število otrok, razmerje med spoloma pa se "vztrajno izboljšuje", poroča Guardian.

Povečanje deleža mladih je za Kitajsko ena izmed redkih svetlih točk popisa. V letu 2020 je bilo tako skoraj 18 odstotkov prebivalstva mlajših od 15 let, medtem ko jih je bilo pred desetletjem teh 16,6 odstotka.

"Kitajska se je postarala, preden bi obogatela"

Vodja državnega statističnega urada je po navedbah Guardiana še poudaril, da je manj novorojenčkov "naravna posledica kitajskega gospodarskega in socialnega razvoja" in dodal, da starajoče se prebivalstvo "izvaja stalen pritisk" na dolgoročni razvoj.

Zahodni mediji ob tem pišejo, da se je "Kitajska postarala, preden bi obogatela". Na Kitajskem se je najverjetneje že začel nepovračljiv trend dolgoročnega upadanja števila prebivalstva, drugo največje gospodarstvo pa premoženja gospodinjstev še ni dvignilo na raven skupine G7.

Kitajsko gospodarstvo se je v covidnem letu 2020 nekoliko skrčilo, a podatki za prvo četrtletje letošnjega leta kažejo na 18-odstotno rast v primerjavi s prejšnjim letom, je poročal BBC.

Poleg starajočega se prebivalstva dolgoročni izziv predstavlja tudi prehod na zeleno energijo. Kitajsko gospodarstvo je utemeljeno na premogu, plinu in nafti, predsednik Ši Džinping pa obljublja zamrznitev rasti ogljičnih izpustov od leta 2030 in popolno ustavitev do leta 2060.

Manj delovne sile

Popis dokazuje občutno postaranje kitajske populacije v zadnjih desetih letih. Starejši od 65 let namreč predstavljajo 13,5 odstotka populacije, leta 2010 pa jih je bilo za 8,9 odstotka.

Staranje prebivalstva je tesno prepleteno s trgom dela. Kitajska je gospodarski razvoj dolga leta gradila na številčnosti svoje delovne sile. Vendar se ta zdaj zmanjšuje. Delovno sposobna populacija – kar so na Kitajskem vsi med 16. in 60. letom starosti – se je v zadnjem desetletju zmanjšala za 40 milijonov ljudi. Leta 2010 je predstavljala 70 odstotkov prebivalstva, lani samo še 64 odstotkov.

Glavni metodolog popisa Dzeng Juping sicer poudarja, da delovna sila Kitajske z 880 milijoni ljudmi "ostaja velika". A zmanjševanje bazena delovne sile naj bi se že poznalo v kitajski industriji. V mestu Gvangdžov naj bi lastniki podjetij delavci skušali privabiti z oglaševanjem na ulici, poroča New York Times.

Dvig upokojitvene starosti

Ob staranju prebivalstva se na Kitajskem odpira vprašanje pokojninske reforme. Kitajske oblasti želijo dvigniti eno izmed najnižjih upokojitvenih starosti na svetu. Za moške ta že štiri desetletja vztraja pri 60 letih, za ženske pri 55, a se jih večina upokoji pri 50, navaja New York Times.

Kitajski sklad za pokojnine, ki sredstva pridobiva z obdavčitvijo prihodkov delovne sile, bi lahko ob trenutnih demografskih trendih do leta 2036 ostal brez sredstev, kaže študija, ki jo je naročila kitajska vlada.

Višanje upokojitvene starosti sicer prinaša nove gospodarske in demografske težave - manj delovnih mest za mlade in še manj želje po otrocih, saj so mlade družine na Kitajskem že tako precej odvisne od pomoči starih staršev, navaja New York Times.

Vladajoča kitajska komunistična partije se je ob svoji stoti obletnici znašla pred izzivom, kako nadaljevati gospodarsko rast ob starajoči se populaciji. Kitajski premier Li Kečjang je na marčevskem srečanju glavnih institucij kitajske vlade napovedal, da bodo začeli dvigovati upokojitveno starost in "spodbujati uresničitev primerne rodnosti", navaja Guardian.

Banka poziva k boljšim delovnim razmeram za ženske

Kitajska centralna banka je aprila pozvala pozvala k odprave politike dveh otrok, ki je nasledila politiko enega otroka, da bi "popolnoma sprostili in spodbudili rodnost". Pozvali so tudi k razrešitvi težav, s katerimi se srečujejo mlade ženske. Ženske v rodni dobi imajo namreč na delovnem mestu premalo pravic in se morajo pri vzgoji zateči k pomoči svojih staršev in starejših sorodnikov, prav tako so otroški dodatki na Kitajskem "škandalozno nizki", je za Guardian dejala profesorica mednarodnega razvoja na londonskem King's Collegeu Je Liu.

Sedem milijonov popisovalcev

Prelomni popis prebivalstva so predstavili z enomesečno zamudo, k čemur naj bi botrovala pandemija covida-19. Izvedli so ga novembra in decembra 2020. Sedem milijonov popisovalcev – vsak je popisal okoli 250 ljudi – je prebivalce izprašalo o starosti, izobrazbi, poklicu, poročnem statusu in preseljevanju, poroča hongkonški South China Morning Post.

Popis vključuje vse kitajske državljane na celini, Kitajce z začasnim vizumom v tujini in tujce, ki živijo na Kitajskem dlje od šestih mesecev.

Prvič so zbrali tudi vse identifikacijske številke osebnih dokumentov, kar je sprožilo nekaj vprašanj glede varovanja zasebnosti, a vlada trdi, da gre za zaupen podatek, ki ne bo dostopen javnosti. Informacije so zbirali s pomočjo pametnih telefonov, pri čemer je podporo nudil tehnološki velikan Tencent.

Zaradi pandemije covida-19 so v območjih z večjim tveganjem okužbe popis izvedli po telefonu ali spletu. Na Kitajskem naj bi sicer po zadnjih podatkih portala Worldometers imeli trenutno 302 aktivni okužbi z novim koronavirusom.

Osnova za razvoj infrastrukture

Desetletni cenzus je bistvenega pomena za kitajsko oblast, saj je demografija največje države na svetu tesno povezana z infrastrukturo in socialo. Na podlagi popisa se partija, denimo, odloča za gradnjo šol in domov za starostnike.
Lokalne oblasti so v zadnjih letih pogosto precenjevale velikost populacije, zato je na Kitajskem več "mest duhov" z majhnim številom prebivalcev in podjetij, medtem ko je infrastruktura izjemno razvita, še poroča South China Mornin Post.

Velik porast migracij v mestna središča

Popis je razkril tudi težnjo okrepljenih migracij prebivalstva v urbana središča. Lani je v mestih živelo dobrih 900 milijonov (dve tretjini) populacije, na podeželju oz. na ruralnih območjih pa dobrih 500 milijonov ljudi.

V zadnjem desetletju se je v mesta preselilo 236 milijonov ljudi, na podeželju živi 136 milijonov ljudi manj kot pred desetimi leti.

Guangdong ostaja največja pokrajina

Najštevilčnejša pokrajina ostaja Guangdong, kjer se je število prebivalcev tudi najbolj povečalo, in sicer za 20 odstotkov, na 126 milijonov ljudi. Sledita obalna pokrajina Šadong pri Pekingu in sosednji Henan. Pokrajina Džjangsu je na četrtem mestu prehitela pokrajino Sečuan.

Večinski Hani na Kitajskem predstavljajo 91,1 odstotka populacije, različne etnične manjšine pa preostalih 8,9 odstotka. Populacija Hanov se je v zadnjem desetletju povečala za slabih pet odstotkov, populacija vseh preostalih manjšin pa za dobrih deset odstotkov.

Rast populacije tudi v Sinkiangu in Tibetu

Sorodna novica Neodvisno poročilo: Kitajska nad Ujguri izvaja kulturni in demografski genocid

Povečali sta se tudi populaciji v zahodnih pokrajinah Sinkiang in Tibet, kjer med drugim prebivata etnični manjšini Ujgurov in Tibetancev, in sicer za 22 oz. 19 odstotkov. Populacijska rast etnične skupine Ujgurov v Sinkiangu se je sicer med letoma 2017 in 2019 zmanjšala kar za 67 odstotkov, z 11,4 na 3,69 na 100.000 prebivalcev, navedbe letnega poročila državnega urada za statistiko iz leta 2020 povzema ameriški medij Voice of America.

V zadnjih desetletjih so se Hani po poročanju BBC-ja množično priseljevali v Sinkiang, množinski Ujguri pa so deležni diskriminacije. Zahod Kitajsko obtožuje genocida nad Ujguri – prisilnega zapiranja v delovna taborišča, ki jih Kitajska imenuje izobraževalni centri, in celo sterilizacij ujgurskih žensk.