"Rusko vodstvo je ukazalo, da se energetski sistem spremeni v bojišče. Posledice tega so zelo nevarne, spet za vse nas v Evropi," je dejal Zelenski in dodal, da Rusija z napadi na energetske objekte sproža nov val migracij v države EU-ja.

Kot odgovor na ruske napade je ukrajinski predsednik evropske države pozval, naj ukrajinsko vojsko oskrbijo z več in bolj izpopolnjenimi sistemi zračne obrambe, hkrati pa naj Moskvo prizadenejo s še več gospodarskimi sankcijami in tako omejijo njene zmožnosti financiranja vojne.

Ukrajinski predlog za mednarodno nadzorno misijo na meji z Belorusijo "postaja vsak dan pomembnejši", je še dejal Zelenski, potem ko je ukrajinska vojska opozorila na vse večjo nevarnost ruskega napada z beloruskega ozemlja.

Opozorila pred električnimi mrki

Zaradi napadov na energetske objekte v Ukrajini od danes močno omejujejo porabo elektrike. Ukrajinsko državno energetsko podjetje Ukrenergo je v sredo pozvalo državljane, naj napolnijo vse naprave, saj zaradi ruskih napadov na energetsko infrastrukturo v prihodnje pričakujejo izpade električne energije. Danes naj bi tako po vsej državi zaznali izpade do štirih ur. Pred današnjim začetkom omejitve porabe električne energije so oblasti državljane pozvale, naj si pripravijo zaloge vode, "toplih nogavic in odej ter objemov za družino in prijatelje".

Do izpadov električne energije bi lahko prihajalo med 7. uro zjutraj in 22. uro zvečer, na spletnih straneh bodo prebivalci obveščeni o natančnem času in lokacijah.

Oblasti so pozvale prebivalce, naj zmanjšajo uporabo energije zvečer. "Ne izključujemo možnosti, da vas bomo s hladnejšim vremenom pogosteje prosili za vašo pomoč," je še sporočil Ukrenergo.

Po navedbah ukrajinskih oblasti je bila v najnovejšem ruskem zračnem napadu poškodovana velika termoelektrarna v Burštinu na zahodu Ukrajine.

Sorodna novica ZDA z obtožnico proti osmerici, med njimi petim Rusom, zaradi suma pomoči pri dobavi orožja Rusiji

Zahodni voditelji so ostro obsodili uničenje ključne infrastrukture. "Ruski napadi na civilno infrastrukturo, posebej električno, so vojni zločini," je prek Twitterja sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Da v času, ko se bližajo zimski meseci, odvzameš moškim, ženskam in otrokom vodo, elektriko in ogrevanje ... To so dejanja čistega terorja."

Kot je v Odmevih dejal nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske Alojz Šteiner, "smo po skoraj osmih mesecih vojne v Ukrajini končno prišli tudi do ruskega priznanja, da gre za vojno, čeprav je to priznanje še zmeraj posredno. Zdaj je tudi očitno, da je imperativ te vojne, zmaga, na obeh straneh takšna, da pravzaprav nobena stran ne govori o miru, ampak vsi govorijo o tem, kako povečati dinamiko v delovanju." Kot je pojasnil, se je vojno delovanje v Ukrajini bistveno spremenilo.

"Ruska stran je na zasedenih ozemljih prešla v obrambo in krčevito brani ta ozemlja pred poskusi ukrajinskega ofenzivnega delovanja, istočasno pa poskuša z distance škodovati kritični infrastrukturi, ukrajinski, torej tisti, ki ni bila neposredno vključena v vojno, verjetno tudi že z območja Belorusije. Ukrajinska stran ofenzivno deluje zlasti na donbaškem območju in pa v hersonski oblasti in treba je priznati, da močno trpi zaradi udarov v kritični energetski infrastrukturi."

Ukrajinski predsednik je v torek dejal, da je bilo v ruskih zračnih napadih uničenih 30 odstotkov energetske infrastrukture. Po podatkih Ukrenerga je bilo v zadnjih 10 dneh več napadov na energetsko infrastrukturo kot od začetka ruske invazije 24. februarja. Rusija je močno razširila točke napadanja. "Verjetno gre za novi poskus ali pa poskus iz obupa, kot to nekateri imenujejo, ruske strani, da obrne vojno srečo sebi v korist, delovanje po kritični energetski infrastrukturi je usmerjeno v ustvarjanje mrka in hladnih stanovanj za številne
prebivalce."

Sam vidi dva glavna razloga, da so ruska dejanja usmerjena zlasti proti civilistom. "Prvič je, da se znižata morala in podpora ukrajinskega prebivalstva, ki podpira aktualno oblast v Kijevu na eni strani, na drugi strani pa je to lahko tudi poskus izzivanja Evropske unije, ki naj pomaga Ukrajini, in to v razmerah, ko sama zase ne bo imela dovolj energentov in električne energije," je še dejal Šteiner.

Medsebojne obtožbe Kijeva in Minska

Po ukrajinskih navedbah belorusko in rusko kopičenje vojske na meji nakazuje na grozečo nevarnost ponovnega odprtja severne fronte, medtem ko beloruska varnostna služba sporoča, da ukrajinska letala redno vdirajo v zračni prostor.

Namestnik poveljnika generalštaba ukrajinske vojske Oleksij Gromov je opozoril, da se nevarnost "ponovne ofenzive na severu Ukrajine stopnjuje", s čimer je spomnil na februarski ruski napad, ki je v veliki meri potekal z ozemlja Belorusije.

V Minsku za napetosti na meji obtožujejo Ukrajino, ki naj bi po navedbah vodje beloruske varnostne službe KGB Ivana Tertela vsak dan poskušala "kršiti beloruski zračni prostor in izvajati izvidniške dejavnosti ob meji."

Po njegovih besedah, vsak dan beležijo od šest do deset poskusov kršenja zračnega prostora, Ukrajina pa naj bi na svoji strani meje "razstrelila skoraj vse mostove in minirala ceste ter železnice".

V Minsku so v ponedeljek sicer potrdili, da je Rusija začela nameščati svoje vojake in opremo na beloruskih tleh. V Belorusiji pričakujejo do 9000 ruskih vojakov, 170 tankov, 200 bojnih oklepnih vozil in topništvo.

Srditi spopadi v Bahmutu, kjer se borijo pripadniki skupine Wagner

Medtem ko ruska vojska na številnih območjih vzdolž fronte v Ukrajini popušča pod pritiskom ukrajinskih sil, ostajajo ruske sile neomajne na delu fronte v okolici mesta Bahmut v vzhodni regiji Doneck. To naj bi bila predvsem zasluga zasebne vojaške skupine Wagner, ki je po mnenju strokovnjakov postala pomemben člen v ruskem vojaškem stroju.

Ukrajinske sile so v zadnjih tednih dosegle znaten napredek na severovzhodu v okolici Harkova in na jugu v smeri Hersona, medtem ko v okolici Bahmuta v Donecku napredujejo Rusi. Ukrajinci sicer opozarjajo, da se z Wagnerjevimi plačanci soočajo že bolj ali manj vzdolž celotne frontne črte.

V zadnjem času je skupina Wagner vse dejavnejša tudi v Ukrajini in "se trenutno izkazuje za najbolj sposobno pehoto, ki jo premore ruska vojska", je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal Philip Wasielewski, sodelavec ameriškega Inštituta za raziskovanje zunanje politike.
Potem ko je bilo na začetku v Ukrajini le malo znakov o njihovi prisotnosti, so Wagnerjevi plačanci v zadnjem času vse bolj vidni, nekateri so celo javno oznanili njihovo vlogo v bojih v Ukrajini, med njimi sam ustanovitelj Prigožin.

Večje zanašanje na pomoč plačancev po mnenju poznavalcev "odraža širše razpoke znotraj ruskih oboroženih sil in v njihovem poveljstvu", je za AFP dejala Karolina Hird z Inštituta za vojne študije (ISW) s sedežem v ZDA.

Strokovnjaki dodajajo, da sta ključni prednosti skupine Wagner v primerjavi z ruskimi vojaki boljše vodenje in sposobnost za boj, saj so člani skupine večinoma nekdanji pripadniki posebnih enot, ki za svoje delo dobijo tudi pošteno plačilo, precej višje od navadnih vojakov.
Vendar pa tudi Wagner ne bo mogel napredovati brez sodelovanja preostalih delov ruske vojske, saj njihovih enot preprosto ni dovolj za večjo ofenzivo, je še ocenil Wasielewski.

Množični odhodi iz Hersona

Ruski vojaki na desnem bregu reke Dneper, ki teče skozi regijo Herson, so zdaj v veliki meri odrezani od sveta. Vodja ruskih okupacijskih oblasti v mestu Herson Volodimir Saldo je zato napovedal evakuacijo civilistov z desnega brega reke na levega, ki naj bi trajala približno šest dni. Saldo je dodal, da gre za previdnostni ukrep in da bo premeščenih do 40 odstotkov civilistov v regiji.

Kijev obtožuje Moskvo, da orkestrira "množično deportacijo"

Ruski predsednik Vladimir Putin je v sredo uvedel vojno stanje v štirih ukrajinskih regijah, ki si jih je Rusija prisvojila. Uvedba vojnega stanja po ruski zakonodaji sicer med drugim omogoča krepitev oboroženih sil, uvedbo policijske ure, omejitve gibanja, cenzuro in pridržanje tujih državljanov.

V ruskih obmejnih pokrajinah pa je Putin odredil omejitev gibanja. Omejitev gibanja se nanaša na ruske regije Krasnodar, Belgorod, Brjansk, Voronež, Kursk in Rostov, ki so vse v bližini Ukrajine, ter ozemlja polotoka Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014. Prebivalcem je regije prepovedano zapustiti ali vanje vstopiti.

"Putinovo vojno stanje v priključenih regijah pomeni pripravo na množično deportacijo ukrajinskega prebivalstva v depresivna območja Rusije, da bi spremenili etnično sestavo na okupiranih ozemljih," je v sredo dejal Oleksij Danilov, sekretar nacionalnega sveta za varnost in obrambo. Sergij Klan, pomočnik odstavljenega vodje hersonskega regije, je Putina obtožil ustvarjanja panike v regiji zavoljo propagandnih namenov. Kot je dejal, premeščanje prebivalcev, ki ga je sam označil za deportacijo, Moskva izvaja kot izgovor za upravičenje, da se ruska vojska umika iz Hersona in širše iz desnega brega reke Dnjeper. Kot smo že poročali, bodo ruske okupacijske oblasti na levi breg Dnepra preselile tudi celotno upravo.

Blinken: Putinova razglasitev vojnega stanja v priključenih regijah govori o njegovem obupu

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je dejal, da Putinovo razglasitev vojnega stanja "govori o njegovem obupu". Kot je dejal v pogovoru za oddajo Dobro jutro, Amerika, "je Putin samo v zadnjih tednih skušal mobilizirati več sil. Izvedel je to navidezno aneksijo ukrajinskega ozemlja. Zdaj pa to, da razglaša vojno stanje v krajih, za katere pravi, da želijo biti njihovi prebivalci del Rusije, govori o njegovem obupu."

Namestnik ruskega odposlanca v Združenih narodih Dmitrij Poljanski je v sredo dejal, da utegne Moskva znova ponovno oceniti svoj delovni odnos z generalnim sekretarjem Antoniem Guterresem, če bodo Združeni narodi nadaljevali postopek inšpekcije brezpilotnih letalnikov, ki jih je zajela Ukrajina. Brezpilotne letalnike je Rusija v zadnjih dneh intenzivno uporabila za napade na energetsko infrastrukturo.

Ob tem je Poljanski še dejal, da se bo 22. novembra iztekel dogovor o izvozu ukrajinskega žita iz črnomorskih pristanišč in da se utegne zgoditi, da dogovor ne bo obnovljen. Na vprašanje, ali bi lahko bil dogovor o žitu ogrožen, če Združeni narodi pošljejo inšpektorje v Ukrajino, da pregledajo brezpilotne letalnike, je Poljanski odvrnil, "da ne bi delal tako neposredne povezave".

O ruski agresiji v Ukrajini bodo znova razpravljali tudi voditelji EU-ja, ki so zbrani na vrhu v Bruslju.