Kot je Truss dejala v odstopni izjavi pred Downing Streetom, je bila izvoljena za vodjo konservativcev in premierko zaradi napovedane drugačne politike. Po njenih besedah je dogajanje v zadnjih dneh pokazalo, da je izgubila zaupanje svoje stranke in ne bo mogla izpolniti svojih obljub, zato se je odločila odstopiti s položaja. "Priznam, da v danih razmerah ne morem izpolniti mandata, za katerega sem bila izvoljena v konservativni stranki," je dejala.

Da odstopa, je sporočila po dopoldanskem srečanju z vodjo t. i. odbora 1922 Grahamom Bradyjem. Odbor je dobil pisma več konservativnih poslancev, ki so premierki odrekli zaupanje.

Še v sredo je premierka v britanskem parlamentu zatrdila, da ostaja na položaju. "Sem borka in se ne predam," je dejala manj kot 24 ur pred odstopom.

O odstopu je že obvestila novega britanskega kralja Karla III. Vladajoča konservativna stranka bo prihodnji teden izbrala novega vodjo, ki bo tudi novi premier, sama bo do takrat ostala na premierskem položaju.

Truss je postala predsednica vlade 6. septembra, ko je na tem položaju nasledila Borisa Johnsona. Kraljica Elizabeta II. jo je imenovala le dva dni pred smrtjo. Za Margaret Thatcher in Thereso May je bila tretja ženska na Downing Streetu 10.

Polom z gospodarskim načrtom

V zadnjih dneh so Truss poslanci konservativcev vse glasneje pozivali k odstopu, potem ko je bila zaradi finančnega pretresa in pritiskov prisiljena opustiti svoj gospodarski program.

Njene težave so se začele sredi septembra po objavi načrta za znižanje davkov, ki je sprožil pretres na finančnih trgih in padanje vrednosti funta. Prejšnji petek je premierka odstavila finančnega ministra Kwasija Kwartenga in na njegov položaj imenovala Jeremyja Hunta. Ta je v ponedeljek sporočil, da se vlada odpoveduje načrtovanim ukrepom.

V sredo je odstopila še notranja ministrica Suella Braverman, v poslanski skupini konservativcev pa je nastal kaos zaradi glasovanja o zakonu o hidravličnem drobljenju, ki naj bi bilo obenem glasovanje o zaupnici vladi. Sledili so številni pozivi premierki, naj odstopi.

Vrnitev Johnsona?

Med najverjetnejšimi nasledniki se omenjata nekdanji finančni minister Rishi Sunak, ki je bil tudi njen glavni tekmec za vodjo konservativcev, in Penny Mordaunt, ki je v tekmi za vodjo stranke končala na tretjem mestu. Finančni minister Hunt je po njenem odstopu že dejal, da se ne bo potegoval za ta položaj.

Slišati je tudi možnost, da se na čelo vlade vrne Boris Johnson, o čemer poroča časopis Times. Kot je zapisal urednik Steven Swinford, naj bi še preverjal, kakšno podporo uživa, a verjame, da gre pri tem za nacionalni interes.

Sunak je v prvem delu tekme za vodjo stranke, ko so konservativni poslanci drugega za drugim izločali kandidate za vodenje in vlade, užival večjo podporo, Truss pa je nato uspelo prepričati članstvo stranke, ki je imelo zadnjo besedo.

Opozicija poziva k volitvam

Vodja opozicijskih laburistov Keir Starmer je medtem znova pozval k sklicu predčasnih volitev. Redne so predvidene konec leta 2024 oziroma v začetku leta 2025.

"Torijci ne morejo znova odgovoriti na najnovejši kaos v svojih vrstah z izbiro novega vodstva brez soglasja britanskega naroda. Potrebujemo splošne volitve – zdaj," je dejal.

Tudi škotska premierka Nicola Sturgeon je pozvala k volitvam. "Nove volitve so demokratični imperativ," je dejala.

K volitvam je pozval tudi vodja liberalnih demokratov Ed Davey.