Levosredinski blok je po vseh preštetih glasovih osvojil 87 sedežev na celinski Danski, še tri pa na Ferskih otokih in Grenlandiji, kar mu v 179-članskem parlamentu zagotavlja večino.

Čeprav so socialdemokrati pod vodstvom premierke Mette Frederiksen znova najmočnejša politična sila – prejeli so 27,5 odstotka glasov, kar je njihov najboljši izid v zadnjih 20 letih –, je Frederiksen dejala, da je jasno, da "za vlado v sedanji obliki ni več večine".

V jutranjih urah je odpotovala v palačo Christiansborg v Københavnu in kraljici ponudila svoj odstop. To je pozneje potrdila tudi v razpravi z drugimi voditelji parlamentarnih strank in hkrati napovedala, da bo preučila možnost oblikovanja široke vladne koalicije iz celotnega političnega spektra.

Z njenim odstopom so vsi voditelji strank morali obiskati kraljico. Ta je po pogovorih Frederiksenovo zadolžila, da poskuša sestaviti novo vlado. Pogajanja za sestavo vlade se bodo začela v petek, trajala pa naj bi več tednov.

Frederiksenova je medtem priznala, da prihodnjo vlado čaka veliko dela. "Za danski zdravstveni sistem potrebujemo nujni načrt, da bomo lahko skrajšali čakalne dobe. Potrebujemo dolgoročni načrt za sistem socialnega varstva, nadaljevati pa je treba tudi delo na področju zelenega prehoda," je še dodala.

Na desni strani je največja poraženka stranka Venstre, ki vodi desnosredinsko zavezništvo. Prejela je 13,3-odstotno podporo, kar je 10,1 odstotne točke manj kot leta 2019. Kljub temu bo s 23 sedeži še vedno druga največja stranka v parlamentu.

Nova sredinska stranka Zmerni (Moderaterne) nekdanjega danskega premierja Larsa Lokkeja Rasmussena je prejela 9,3 odstotka glasov in s tem 16 poslanskih sedežev ter je tretja najmočnejša stranka.