Kakšno je javno mnenje v Sloveniji? Foto: BoBo
Kakšno je javno mnenje v Sloveniji? Foto: BoBo

V raziskavi Ogledalo Slovenije je agencija Valicon merila zadovoljstvo prebivalcev s splošnim stanjem v Sloveniji, pričakovanja o nadaljnjem razvoju dogodkov, oceno osebne sreče in osebno razpoloženje glede prihodnosti ter zaupanje v institucije in poklice. Prva številka v oklepajih je izmerjena stopnja zaupanja, druga pa sprememba glede na zadnjo meritev.

Najbolj zaupanja vredne institucije ostajajo mala slovenska podjetja (60, -4), civilna zaščita (57, +4) ter podjetje, organizacija, v kateri delujete (42, -2), ki v tem vrstnem redu ostajajo na vrhu meritve zaupanja. Na četrto mesto se je z občutno rastjo stopnje zaupanja povzpela policija (24, +17), ki je pred enim letom prvič in edinkrat od leta 2021 dobila negativno oceno.

Sledijo šolstvo (22, +6), vojska (21, +16) ter velika slovenska podjetja (16, -6). Na repu institucij s pozitivno oceno so spletne trgovine (4, -15), zaupanje vanje je od prejšnje meritve občutno padlo. Vprašani imajo najmanjšo stopnjo zaupanja v objave na družbenih omrežjih (-75, +2), na predzadnjem mestu pa so stranke opozicije (-56, -14), ki so od zamenjave oblasti po aprilskih volitvah doživele občutnejši padec zaupanja. Podobno nizko stopnjo zaupanja imajo še cerkev (-56, -3) ter mediji (-54, -2), so v analizi meritve zapisali pri Valiconu.

Robert Golob. Foto: EPA
Robert Golob. Foto: EPA

Največji skok zaupanja v predsednika vlade

Tokratna meritev je po mnenju agencije v marsičem prelomna, saj je bila izmerjena občutna rast zaupanja v večino političnih institucij, ki so v prejšnjih meritvah zasedale dno lestvice. Absolutno največji skok je pri instituciji predsednika vlade (-1, +55), ki je skoraj že dosegla pozitiven rezultat. Zaupanje se je skokovito povečalo tudi v vlado (-22, +36), stranke vladne koalicije (-28, +33) ter predsednika parlamenta (-21, +30), tudi ta institucija je bila prvič izmerjena marca 2021 (-47, ni podatka). Sledijo predsednik republike (0, +25), državni zbor (-40, +23).

Poklici

Tudi pri poklicih je vrstni red povsem na vrhu nespremenjen, najbolj zaupanja vredni ostajajo gasilci (89, -3), takoj za njih se uvrščajo reševalci nujne medicinske pomoči, ki so bili v meritev prvič uvrščeni oktobra lani (88, -1), sledijo medicinske sestre (72, -8). Na četrto in peto mesto se umeščajo znanstveniki (59, n.s.) ter (mali) podjetniki (55, -2). Na dnu lestvice ostajajo politiki na splošno (-80, +4), od spodaj navzgor pa sledijo duhovniki (-52, -5), vladni ministri, pri katerih je izmerjena občutnejša rast zaupanja (-47, +18), novinarji z opaznejšim padcem zaupanja (-44, -9) ter državni uradniki z občutnejšo rastjo zaupanja (-42, +12).

Največji padec zaupanja med poklici je tokrat med umetniki (11, -13), kar v agenciji pripisujejo aferi Fotopub. Poleg umetnikov tudi za novinarje velja, da je to najnižja do zdaj izmerjena stopnjo zaupanja, takšna je sicer že drugič zapored tudi pri TV-voditeljih (-30, ni spremembe).

Anketo so oktobra opravili prek spleta na vzorcu 1014 anketiranih. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji, so dodali pri agenciji.