Interpelacijo so podprli vsi prisotni poslanci največje opozicijske stranke SDS. Za je glasovala tudi večina prisotnih poslancev NSi-ja. Ministrico so medtem pri njenem delu podprli vsi prisotni poslanci koalicije in pa poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža. Glasovalo je 75 poslancev.

Razprava o interpelaciji notranje ministrice je v državnem zboru potekala skoraj 13 ur. Tatjana Bobnar je po razpravi dejala, da je 13 njena srečna številka. Zadovoljna je, da je z argumenti zavrnila očitke iz interpelacije in dokazala, da pravno državo, spoštovanje človekovih pravic in varnost ministrstva za notranje zadeve slovenska policija zagotavlja vsak dan.

"To so vrednote, ki jih zastopamo, ki jih živimo, in to sem v diskusiji tudi dokazala," je povedala Bobnar. V takih diskusijah se vidi, kdo v resnici manipulira, je dejala v odzivu za medije.

Očitke sem zavrnila z argumenti, je dejala. V zagovoru interpelacije je pojasnila, kakšne naloge izvajata ministrstvo za notranje zadeve in slovenska policija v povezavi z upravljanjem migracij, da slovenska policija zagotavlja visok standard varnosti tako prebivalcem Slovenije kot tudi ljudem, ki prihajajo na naše ozemlje, da zagotavlja in spoštuje človekove pravice ter individualno obravnavo.

"Dokazala sem, da je bilo v aferi Fotopub storjeno vse, kar je po zakonu potrebno, da je policija opravila svoje naloge strokovno in zakonito, da jo je ustrezno usmerjal državni tožilec v skladu z zakonom o kazenskem postopku," je dejala.

Pojasnila je tudi vse postopke in ravnanje ministrstva za notranje zadeve v preteklih letih glede posredovanja naslovov predsedniških kandidatov. "Če bi ministrstvo v tem letu ravnalo drugače, bi v resnici ravnalo diskriminatorno do letošnjih kandidatov in pravzaprav bi morali potem interpelirati moje predhodnike," je poudarila.

Velik poudarek je namenila tudi raziskavi Valicona, ki je po njenem mnenju zelo pomemben pokazatelj o tem, da ministrstvo za notranje zadeve in slovenska policija delata dobro, saj rezultati kažejo, da se je zaupanje ljudi v delo policije povečalo.

"Spoštovanje človekovih pravic, da je policija tu za ljudi, ne za politiko, da je smisel in poanta policijskega dela zagotavljanje varnosti in da je usmerjena zopet k ljudem, ne k politiki," je nanizala. Poudarila je, da se je k temu zavezala na začetku mandata. "Zaupanja se ne da ukazati, zaupanje si je treba pridobiti," je zatrdila.

Interpelacije notranjih ministrov so sicer stalnica v našem političnem prostoru. Bobnar je bila že deseta notranja ministrica v zgodovini samostojne države, ki se je zagovarjala pred poslanci. Meni, da je področje dela, ki ga pokriva resor notranjih zadev, zelo kompleksno in zahtevno, zato lahko pride zelo hitro do različnih pogledov in vprašanj. "Inštitut interpelacije je seveda ustavna kategorija. Sama sem to interpelacijo vzela zelo resno, se nanjo odgovorno pripravila in zato sem lahko tudi z argumenti zavrnila očitke," je dejala.

Na vprašanje, kako ocenjuje, da interpelacije z glasovi niso podprli niti vsi poslanci iz SDS-a, ki je bil predlagatelj interpelacije, je odgovorila, da je to vprašanje zanje. "Meni je pomembno – in za tem stojim –, da kar govorimo, tudi delamo," je povedala.

"Slovenska policija zagotavlja varnost, vse drugo so manipulacije"

Poslanci opozicijskih strank so ministrici med drugim očitali ustvarjanje prepustne meje, ukinitev avtocestne policije in pritiske na policijo v aferi Fotopub. Ministrici so med drugim očitali, da z odstranjevanjem rezilne žice in ograje na južni meji v Slovenijo vabi nezakonite migrante, s tem pa ogroža varnost slovenskih državljanov.

Poslanci koalicije pa so po drugi strani poudarjali, da je interpelacija neutemeljena, nepotrebna, polna laži, opoziciji so očitali tudi, da z njo zavaja javnost. V razpravi so pohvalili delo ministrice in ocenili, da policiji vrača ugled. Po mnenju koalicije je odstranitev odstranitev žice na južni meji tudi velik civilizacijski napredek, ob čemer so pozdravili, da ministrica ustvarja novo paradigmo obravnave beguncev.

Očitke je v razpravi večkrat zavrnila tudi ministrica Bobnar. Glede navedb opozicije, da je odločitev o odstranitvi rezilne žice na južni meji povzročila poslabšanje varnostnih razmer na južni meji, je poudarila, da število kaznivih dejanj v obmejnih občinah letos pada, zagotovila je tudi, da se slovenska policija že več let pripravlja na vstop Hrvaške v schengensko območje. V ta namen ima policija pripravljeno strategijo dela po vstopu Hrvaške v schengensko območje, s katero se bo v prihodnjih dneh seznanila tudi vlada.

"Slovenska policija zagotavlja varnost, vse drugo so manipulacije," je med drugim poudarila ministrica. Kot neresnične je med drugim označila navedbe, da policija ne preiskuje gospodarskega kriminala. Glede afere Fotopub pa je poudarila, da je zadeva dobila epilog na policiji in da je bilo ob tem vloženih več kazenskih ovadb.

"Nobena statistika ne utemeljuje vnovičnega podaljšanja nadzora na meji med Slovenijo in Avstrijo"

V povezavi z nezakonitimi migracijami se je med drugim dotaknila nedavne odločitve Avstrije o vnovičnem podaljšanju nadzora na meji s Slovenijo do maja prihodnje leto. Ministrica poudarja, da je število nezakonitih prehodov meje med državama majhno, zato je vztrajno podaljševanje nadzora neutemeljeno.

"Nobena statistika ne utemeljuje vnovičnega podaljšanja nadzora na meji med Slovenijo in Avstrijo," je poudarila. Za preprečevanje nezakonitih prehodov meje sta po besedah ministrice sicer zelo pomembni tudi učinkovito preprečevanje trgovine z ljudmi in razbijanje tihotapskih združb, kar slovenska policija učinkovito izvaja tudi v mednarodnih akcijah agencije Interpol, je dejala.

Med prednostnimi nalogami svojega mandata je Bobnar izpostavila tudi preprečevanje femicida in nasilja nad ženskami. Nestrpnost do žensk v izrečeni ali zapisani besedi na družbenih omrežjih lahko privede do fizičnega nasilja, kar je po mnenju ministrice nesprejemljivo. "Zoper povzročitelje je treba jasno ukrepati," je poudarila.

Nesprejemljivo pa je tudi politiziranje policije. "Naloga policije je, da služi ljudem, ne politiki," je poudarila Bobnar, ki med svojimi prednostnimi nalogami izpostavlja tudi povrnitev zaupanja državljanov v policijo. Zagotovila je, da se kot ministrica za notranje zadeve nikoli ne bo vpletala v operativno delo policije in da je v nasprotju z njenim predhodnikom Alešem Hojsom nikoli ne bomo videli v operativnem štabu policije, ko bo ta izvajala svoje naloge. Politika nima tam česa iskati, je med drugim izpostavila ministrica.

Koalicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica so sicer že ob vložitvi interpelacije očitke zoper ministrico označili za prazne, neresne in brez utemeljitve.

Grims: Ograje na meji učinkovito omejujejo nezakonite prehode

Branko Grims (SDS) je v uvodu v razpravo dejal, da razmere na področju varnosti in svobode javne besede v Sloveniji "vse bolj spominjajo na nacistično Nemčijo leta 1933, saj da se ljudi lovi, po ulicah pa sliši vpitje in pozive k smrti". Že to je po njegovih besedah dovolj velik razlog za interpelacijo Tatjane Bobnar, saj je po zakonu objektivno in subjektivno odgovorna za področja, ki spadajo pod resor ministrstva za notranje zadeve.

Po njegovih se v zadnjem času v Sloveniji povečuje število nezakonitih prehodov meje in ob tem prošenj za azil. Ministrica je, kot je dejal, ves čas zanikala zlorabe. "Na laž jo je postavila njena lastna policija, ki je v zadnjih poročilih o številu prehodov meje zelo jasno zapisala, da drastično povečanje prošenj za azil kaže na zlorabo azilnega sistema v Sloveniji."

Ograje na meji učinkovito omejujejo nezakonite prehode, je dodal. Tako ministrici očitajo tudi opustitev dolžnostnega ravnanja priprave strokovnih podlag pred začetkom odstranjevanja zaščitne ograje na južni meji in zavajanje javnosti v povezavi s tem.

Poudaril je, da je odstranitev ograje utemeljevala s strokovnimi analizami, ki pa po njegovih besedah ne obstajajo: "Taka analiza je bila narejena in je pokazala, da je ograja potrebna, celo nadgraditi bi jo bilo treba."

Glede afere Fotopub so ministrici očitali opustitev dolžnostnega ravnanja in zavajanje javnosti v povezavi s pravočasnim zbiranjem informacij in zaščito dokaznega gradiva v povezavi z indici posilstev, mučenja in drugih oblik spolne zlorabe mladoletnic in odraslih.

Čeprav so se že od začetka afere pojavljale informacije o zlorabah žensk, med drugim na družbenem omrežju Instagram, policija ni takoj začela zbiranja informacij, ampak čakala več dni, je dejal. Ves čas so se na ministrstvu pred javnostjo "sprenevedali, da nimajo javne prijave", čeprav v primerih hudih kaznivih dejanja prijave za začetek postopkov niso potrebne, je poudaril.

"V interpelaciji mi očitajo predvsem spoštovanje človekovih pravic, na kar sem ponosna"

Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar je očitke v interpelaciji zavrnila kot neutemeljene in zavajajoče, saj da ji očitajo predvsem spoštovanje človekovih pravic, na kar je kot pravnica in človek predvsem ponosna. Javnost je to po njenih besedah že opazila, saj podatki kažejo, da policiji znova zaupa.

Bobnar je poudarila, da je njen predhodnik Aleš Hojs na vlado pošiljal neustavne odloke, s katerimi je vlada nesorazmerno posegala v človekove pravice, ob tem pa ustrahovala ljudi z do tedaj še neuporabljeno količino solzivca. Pristop njene ekipe je drugačen, saj si prizadevajo za zagotavljanje zakonitosti, reda in varnosti za vse, k čemur se je zavezala na začetku mandata.

Na očitke glede migracij je dejala, da so migracije stalnica človeških družb, zato zahtevajo upravljanje, kar na ministrstvu tudi počnejo. Trudijo se zaščititi ljudi, ki bežijo pred preganjanjem, kar je civilizacijska pridobitev.

Očitek, da so se migracije povečale zaradi odstranjevanja žice na meji, je zavrnila kot zavajajoč, saj da je primerjava s covidnima letoma 2020 in 2021 neprepričljiva zaradi v tem obdobju zmanjšane mobilnosti ljudi. Primerjava z bolj reprezentativnim letom 2019 pa pokaže, da je bilo nereguliranih prehodov meje do 6. novembra za 46,4 odstotka več kot v istem obdobju leta 2019.

Izkušnje z drago in tehnično zapleteno ograjo na Madžarski meji tudi kažejo, da migracij ne preprečuje, temveč jih le dela nevarnejše za vse vpletene. Trend nezakonitih prehodov meje je sicer značilen za celoten EU, je dejala sklicujoč se na podatke Frontexa, Slovenija torej ne more biti oaza brez migracij in prav zato jih je treba upravljati z migracijsko politiko, ki so jo na ministrstvu tudi začeli pripravljati. "Integracija je element varnosti," je dejala, zato ne pristaja na ozko in vsiljeno predstavo o migracijah kot o le nezakonitih prehodih meje.

Podatki v nadaljevanju kažejo, da se je povečalo število migrantov iz tretjih držav, ti doslej niso bili del migracijskih tokov, "kar je predvsem posledica ugodne vizumske politike držav Zahodnega Balkana, predvsem Srbije". Naštela je državljane Indije, Burundija in Kube, ki zakonito vstopajo v Srbijo in nezakonito nadaljujejo pot v EU. S pomočjo partnerskih držav in Evropske komisije je zato pozvala Srbijo, naj vizumski režim uskladi z EU-jem, kar je na primeru Tunizije in Burundija pred kratkim tudi storila. Aktivnosti policije so sicer usmerjene predvsem v razbijanje kriminalnih tihotapskih združb, je dodala.

Predstave o prosilcih za azil kot tistih, ki mednarodno zaščito zlorabljajo, ker zanjo niso zaprosili v prvi državi, v katero so na svoji poti vstopili, je označila za izraz nestrpnosti, usmerjene v ranljivo populacijo. Nekdo si namreč pojem varne države ustvari na podlagi tega, ker tam dopustuje, a to ni nujno tudi varna država za nekoga, ki beži pred preganjanjem, je ponazorila.

Na očitek, da je odločitev o odstranjevanju ograje sprejela na neustreznih strokovnih podlagah, je odgovorila, da že sama postavitev žice ni temeljila na strokovnih podlagah in je bila politična odločitev. Meni, da sta rezilna žica in panelna ograja nesorazmerna in neučinkovita ukrepa, ki sta zarezala v lokalne skupnosti, zato rezilno žico pošiljajo na odpad, panelna ograja pa bo v prihodnje dobila funkcionalno vlogo v krajih na meji. Do zdaj so sicer na meji umaknili 8,6 kilometra žice, odstranili pa so tudi del panelne ograje, ki jo je podrla narava.

Glede obtožb, da policija v primeru Fotopub ni uspešno zavarovala dokazov, je poudarila, da je bila policija učinkovita in nemudoma pozvala oškodovance k prijavam. Predkazenski postopek je ves čas usmerjal državni tožilec, ki je ob preiskovalnem sodniku tisti, ki ocenjuje obstoj dokaznih standardov za uvedbo hišne preiskave in preglede elektronskih naprav. Ponovila je, da je policija zaznala 12 sumov kaznivih dejanj in ugotovila devet oškodovancev in tri osumljene osebe ter na okrožno državno tožilstvo vložila kazenske ovadbe za štiri kazniva dejanja.

Obtožbo, da je ministrstvo favoriziralo predsedniško kandidatko Natašo Pirc Musar pri posredovanju naslovov za zbiranje podpisov podpore, je označila za umetno ustvarjen in politično motiviran konstrukt. Notranje ministrstvo glede tega na isti način postopa že od leta 1997, ob tem pa ne more vedeti, kdo zbira podporo za kandidaturo, če mu tega ne sporoči kandidat sam. Gre za stalno prakso, ki jo je kot ustrezno prepoznalo tudi ustavno sodišče, je dejala.

Bobnar je sklenila, da pri svojem delu spoštuje moralna in etična načela, pravno državo ter ima ničelno toleranco do kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kot takšno je delovanje ministrstva pohvalil tudi predstavnik Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce. Poslance je zato pozvala, naj pri glasovanju o interpelaciji izhajajo iz vsebinskih meril.

Koalicija in opozicija na nasprotnih bregovih

V koaliciji so izpostavili ministričino dobro delo, zato interpelacije niso podprli. Podprli so jo v SDS-u, prav tako pa tudi v NSi-ju, kjer so se pridružili kritikam SDS-a o neutemeljenem odstranjevanju ograje na južni meji.

Poslanec Žan Mahnič (SDS) je med drugim izrazil kritiko do odstranjevanja ograje in bodeče žice na južni meji, saj da s tem Slovenija v svet pošilja sporočilo, da so migranti v Sloveniji dobrodošli. Migracij bo po njegovih besedah v prihodnje najverjetneje še več, zato mora Slovenija storiti vse, da učinkovito zavaruje južno mejo, a dela ravno nasprotno.
Spraševal se je, zakaj je vlada v proračunu ministrstvu za notranje zadeve namenila dodatnih 50 milijonov evrov za migracije. Ministrica je po njegovem mnenju obravnavo migracij zastavila na napačen način, "denar pa namesto za oskrbo starejših namenja ilegalnim migrantom".

Tudi v NSi-ju menijo, da odločitev o odstranitvi ograje z južne meje ni bila dovolj pretehtana in strokovno utemeljena ter je povzročila poslabšanje varnostnih razmer na tamkajšnjem in drugih delih države. "Ni dvoma, da gre za politično motivirano odločitev in izpolnjevanje predvolilnih obljub," je dejal poslanec NSi-ja Aleksander Reberšek. Zaradi odstranitve ograje na južni meji je napovedal podporo poslancev NSi interpelaciji ministrice. Prav tako so v NSi-ju kritični do ukinitve avtocestne policije, ki je po Reberškovih besedah na avtocestah zagotavljala večjo prometno varnost, izboljšanje pretočnosti in hitrejšo obravnavo prometnih nesreč.

"Očitno njeno učinkovito ministrovanje vnaša nemir, morebiti tudi strah v opozicijski SDS, ki se je zato v naglici zatekel k neutemeljenim, celo neresnim očitkom na račun njenega dela," je poudarila Tereza Novak (Svoboda), ki je zavrnila očitke SDS-a na račun ministrice. Predlagatelji so želeli z interpelacijo po njenem mnenju pred lokalnimi volitvami in tremi referendumi mobilizirati svoje volivce.

Poudarila je, da ministrica že od nastopa funkcije opozarja na kršitve, ki so se v času prejšnje vlade dogajale na ministrstvu za notranje zadeve in v policiji. Kot je dejala, nova ekipa na ministrstvu namesto neučinkovite ograje na južni meji zagovarja sodoben pristop do problematike migracij. Ministrica po mnenju poslanke opravlja izjemno delo, zaradi katerega zaupanje v policijo znova raste.

Interpelacija zoper ministrico ni legitimna, so menili v SD-ju. Kot je dejal poslanec Jonas Žnidaršič, tudi v SD-ju pozdravljajo usmeritev ministrstva za notranje zadeve, kjer novo migracijsko politiko pripravljajo s poudarkom na spoštovanju človekovih pravic in vladavine prava. Dotaknil se je tudi očitkov SDS-a o neutemeljenem odstranjevanju ograje s slovenske južne meje. "Migracije so (...) bistveno preveč kompleksne, da bi jih celostno in učinkovito urejala ograja z bodečo žico," je poudaril. Odziv ministrice v primeru afere Fotopub je bil po njegovih besedah hiter in ažuren, prav tako je njeno zavzemanje prispevalo k hitri vložitvi kazenskih ovadb s področja spolnih zlorab.

Razlog za interpelacijo je po mnenju Levice to, da gre Bobnar, ki opozarja na kršitve iz časov prejšnje vlade, SDS "še posebej v nos". Nataša Sukič iz Levice je poudarila, da je bila ministrica zaradi opozarjanja v času prejšnje vlade sankcionirana in kazensko premeščena na drugo delovno mesto. Zavrnila je tudi očitke SDS-a o povečanem številu migracij v zadnjem času. Kot je dejala, se je število nezakonitih prehodov meje v Sloveniji povečalo že marca, ko je bil minister za notranje zadeve Aleš Hojs. Odstranjevanje ograje, ki jo je označila za sramotni simbol nehumanosti, zato po njenem mnenju ni razlog za dvig števila nezakonitih prehodov meje.

Prepustna meja, avtocestna policija in Fotopub

Poslanec NSi-ja Janez Cigler Kralj je dejal, da je ograja imela namen odvračanja predvsem mafijskih združb, ki izkoriščajo stisko prebežnikov. Popolna odstranitev ograje je po njegovem mnenju ne docela premišljen ukrep, zato v stranki predlagajo, da se ograja odstrani selektivno in se jo pusti tam, kjer ne moti lokalnega prebivalstva. Cigler Kralj je Bobnarjevi očital še ukinitev avtocestne policije, kar sicer ni bil predmet interpelacije. To se mu zdi izjemna škoda za varnost na avtocestah, saj je ljubljanska enota imela izjemne rezultate. Ob tem ga skrbijo navedbe, da se avtocestna policija ukinja zaradi pomanjkanja kadrov, hkrati pa se ustanavlja posebna varnostna služba za predsednika vlade. "Če manjka kadrov za delo na avtocestni policiji, ki očitno kaže zelo dobre rezultate, kako se naenkrat najdejo kadri za ustanavljanje neke osebne varnostne službe," je vprašal. Ob tem je poudaril, da bodo v NSi-ju interpelacijo zoper ministrico podprli.

Poslanec SDS-a Jožef Lenart meni, da so imeli policisti zaradi tehničnih ovir manj dela, saj so se vzpostavili koridorji, ki so omogočali, da je manj policistov in vojakov nadziralo večje območje. Zaradi tega bo odstranitev ograje povečala prepustnost meje za migracije, je dejal.

Poslanec NSi-ja Jožef Horvat pa je dejal, da Avstrija poostrenega nadzora na mejah ne namerava prekiniti, kar je moteče za 26 tisoč delavcev migrantov, ki se dnevno vozijo v Avstrijo. Ob tem je navedel, da je avstrijski notranji minister Gerhard Karner v avstrijskem parlamentu dejal, da ima med sosednjimi državami težave samo s Slovenijo.

Poslanec Levice Matej Tašner Vatovec je podal stališče, da si ministrica ne zasluži interpelacije, ampak priznanje, ker s svojim delom jasno kaže neko novo paradigmo, ki beguncev ne dojema kot nepridiprave. Po njegovem mnenju žica na meji ni prinesla ničesar dobrega, je pa zarezala v lokalna okolja, kjer je škodila turizmu in povzročala smrti na meji.

Poslanec Svobode Dušan Stojanovič je dejal, da interpelacija ne bo uspešna, ker je koalicija trdna in enotna. Ministrico bodo zaščitili, ker so očitki zoper njo neargumentirani in neupravičeni, če pa se bodo kdaj pojavili upravičeni očitki, pa bodo koalicijski partnerji sami predlagali zamenjavo ministrov. Ob tem Bobnar teh standardov ni nikjer kršila, nasprotno, policiji je vrnila ugled in jo namerava modernizirati, je dejal.

Poslanka SD-ja Bojana Muršič je izrazila prepričanje, da se interpelacija SDS-a znova ne bo posrečila. Zavrnila je argument, da naj bi bile sosednje države zaradi odstranjevanja ograje zaskrbljene, saj sta, kot je dejala, Hrvaška in Italija odločitev pozdravili, Avstrija pa Madžarska pa ji nista nasprotovali.

Poslanec SDS-a Andrej Hoivik je ponovil še očitek, da policija v preiskavi afere Fotopub ni zavarovala dokazov, saj da se kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost ali druga kazniva dejanja zoper mladoletne osebe preganjajo po uradni dolžnosti. Hoiviku se ob tem zdi, da je policija trpela pritiske iz vrha in je zato ravnala "zelo zanimivo".