"Moški in ženske v našem svetu v svoji lakoti po bogastvu in moči požrejo celo svoje sosede, brate in sestre," je dejal papež. "Koliko vojn smo videli. In kje vse, celo danes, sta človeško dostojanstvo in svoboda obravnavana s prezirom".
Ljudi je pozval, naj pogledajo onkraj potrošništva, naj ponovno odkrijejo pomen božiča in se spomnijo tistih, ki trpijo zaradi vojne in revščine.
86-letni papež, ki je od začetka vojne v Ukrajini pogosto obsojal grozodejstva in agresijo Rusije v sosednji državi, v maši Ukrajine sicer ni posebej omenjal. "Kot vedno so glavne žrtve tega človekovega pohlepa šibki in ranljivi," je dejal. "Predvsem mislim na otroke, ki so jih požrle vojna, revščina in krivica," je še dejal in omenil "nerojene, revne in pozabljene otroke".
Argentinec na čelu Rimskokatoliške cerkve je dejal, da tudi Jezus ni bil rojen v izobilju in pri tem poudaril, da je ravno zaradi tega lahko prišlo do izraza pravo bogastva življenja.
Maši v baziliki svetega Petra je po dveh božičih, ki so ju zaznamovali pandemični ukrepi, prisostvovalo 7000 vernikov, še dodatnih 3000 pa jih je obred spremljalo na Trgu svetega Petra.
Ta mesec je papež ljudi pozval, naj zapravijo manj za božično proslavo in darila ter naj prihranek namenijo Ukrajincem, da bi jim pomagali preživeti zimo.
Papežev jutrišnji opoldanski nagovor Mestu in svetu, Urbi et orbi, bo skoraj zanesljivo ves namenjen pozivu k miru v svetu, zlasti v Ukrajini.
Kot je poročal dopisnik iz Rima Janko Petrovec, so v Rimu letos precej ugodne temperature. Na posvetni strani Tibere je letos vzbudilo pozornost osrednje božično drevo na Beneškem trgu, ki ga osvetljujejo s solarnimi paneli; pa drugo pred županstvom na Kapitolu, kjer lučke poganjajo kar s kolesarskimi dinami; nekoliko manj ekološko je v Vatikanu, kjer pa je drevo iz apeninskih Abrucev prav tako osvetljeno z nizkoenergijskimi sijalkami.
Osrednje jaslice na trgu so letos iz Karnijskih Alp, pod Berninijevim stebriščem pa, kot že leta, razstava manjših jaslic z vsega sveta. Med njimi so tudi slovenske – slovenska pa je tokrat znova okrasitev bazilike svetega Petra. Božične zvezde so tokrat vzgojili v Vrtnem centru Jehart pri Slovenj Gradcu.
Obiskovalci se vračajo v Betlehem
Božič velja za drugi največji krščanski praznik, takoj za veliko nočjo. O Jezusovem rojstvu govori Sveto pismo, ki navaja, da se je Jezus rodil tesarju Jožefu in njegovi ženi Mariji v majhnem mestu Betlehem. V tem mestu na Zahodnem bregu pod izraelsko vojaško okupacijo je po dveletnem premoru zaradi protikoronskih omejitev znova prišlo več tisoč ljudi, ki želijo v živo spremljati tamkajšnjo procesijo in mašo v cerkvi iz 4. stoletja.
Čeprav je obiskovalcev in romarjev še vedno manj kot leta 2019, pa so ulice mesta znova živahne, razprodane so tudi vse nastanitvene kapacitete, poroča BBC.
Trg pred Baziliko Jezusovega rojstva v Betlehemu, kjer bo poglavar katoliške cerkve v Sveti deželi Pierbattista Pizzaballa tudi obhajal polnočno mašo, krasi ogromno božično drevo.
Patriarhi in voditelji cerkva v Jeruzalemu so v božični poslanici izrazili obžalovanje zaradi vse pogostejših napadov na kristjane, diskriminacije in zmanjševanja števila krščanskega prebivalstva.
"Tako brezvoljno ozračje je povzročilo pomanjkanje upanja, zlasti med našo krščansko mladino, ki se v deželi svojih prednikov počuti čedalje bolj nezaželeno," piše v sporočilu cerkvenih voditeljev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje