Po cerkveni tradiciji je na predvečer božiča sveti večer, ko se ljudje zberejo doma, blagoslovijo dom in pojedo božično večerjo. Nato se odpravijo k polnočnicam, kjer pričakajo Jezusovo rojstvo, naslednji dan pa še k jutranjim in dopoldanskim božičnim mašam.

Številni na sveti večer postavijo jaslice in okrasijo božično drevesce, ki so tudi sicer najbolj prepoznavna zunanja znamenja božiča.

Praznični december je za številne najlepši in najčarobnejši mesec v letu, za nekatere pa je to obdobje zaradi osamljenosti in različnih stisk izjemno težko. Pomaga pogovor z bližnjim, ki mu zaupamo, ali s svetovalci po telefonu, ki so usposobljeni za zagotavljanje pomoči.

Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje je polnočno mašo daroval v novomeški stolnici, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je polnočno mašo daroval v ljubljanski, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl pa v mariborski stolnici.

Papež Frančišek je imel polnočno mašo v baziliki svetega Petra v Vatikanu, začela pa se je nekoliko prej kot običajno, ob 19.30.

Novak: Odprimo svoje srce in vrata

Evangeličanski škof Leon Novak je v poslanici poudaril, da je svet podobno kot za časa Jezusa tudi danes v kritičnih razmerah. Mnogo družin mora zaradi vojne, lakote ali naravnih katastrof zapustiti svoje domove. "Božič nas spodbuja, da izkazano ter bogato izlito ljubezen delimo z našim bližnjim; da smo človeku ljubi," je dodal.

"Ali ni bistvo božiča v tem, da odpremo svoje srce ter vrata našega doma za Kristusa ter sočloveka v stiski? Naj se naša srca na božič napolnijo s Kristusovo ljubeznijo, usmiljenjem, mirom, da postanemo sočloveku v stiski ljubi in dobri domačini," je zaželel škof.

Božič kot praznik miru in ljubezni po Novakovih besedah govori o prihodu Odrešenika kot majhnega nebogljenega otroka na ta svet. "Da bi obvarovala otrokovo življenje, sta bila Marija in Jožef zaradi težkih geopolitičnih razmer in preganjanja prisiljena zbežati v tujo deželo. Pozneje Jezus v svojem delovanju, čeprav se svet še vedno ni spremenil na boljše, vedno znova poudarja pomen ljubezni," je zapisal.

Poslanico je zaključil s švedsko otroško molitvijo za otroke in dodal: "Naredi, da jim bomo mi ponudili in postali topel dom ter zavetje. Božič, dan ljubezni in miru naj postane doživetje in realnost vsakega prebivalca tega modrega planeta."

V imenu Evangeličanske cerkve AV v Sloveniji je zaželel zdravo, mirno ter ljubezni polno Gospodovo rojstvo vsem bratom in sestram v binkoštno-evangelijski, reformirani, rimskokatoliški in pravoslavni Cerkvi. Z odprtimi rokami je pozdravil pripadnike judovske in muslimanske skupnosti, s katerimi smo povezani po očaku Abrahamu. "Srčen pozdrav velja vsem nezaželenim in izobčenim, vsem tujcem, oslabelim in osamljenim, vsem družinam v ljubečih in v nemirnih odnosih. Pisana in za nas kristjane učlovečena Božja beseda naj nas povezuje, Gospodova ljubezen in njegov mir pa naj bosta vedno z nami," je sklenil.

Poslanica slovenskih škofov: Božje rojstvo pomeni upanje za celotno človeštvo

Slovenski škofje so v poslanici pred božičem vsem zaželeli blagoslovljene praznike, ob tem pa izpostavili upanje, ki ga prinaša Jezusovo rojstvo. "Tako kot rojstvo otroka pomeni upanje za družino, tako božje rojstvo pomeni upanje za celotno človeštvo," so zapisali. Vsem so zaželeli, naj jim božič utrdi vero, prinese mir, veselje in novo upanje.

V poslanici so škofje poudarili, da božič ni zgolj obletnica Jezusovega rojstva, ampak je dejstvo, ki je zaznamovalo celotno zgodovino. Z njim je namreč Bog prišel prebivat med nas, so zapisali.

Božje rojstvo po besedah škofov presega meje časa in prostora, ob tem pa celotnemu človeštvu prinaša upanje, kar je "posebno pomembno v času, ko doživljamo vojno, različne oblike nasilja in druge vrste negotovosti".

Spomnili so, da se Jezus ni rodil v toplem domu, temveč na poti, v mrazu in negotovosti. "Tudi v tem času številni trpijo zaradi različnih oblik nepravičnosti. Njihov božič je podoben tistemu na betlehemskih poljanah in begu svete družine v Egipt. Spomnimo se osamljenih in onemoglih, bolnih ter tistih, ki v teh dneh v bolnišnicah skrbijo zanje, pa vseh tistih, ki delajo in skrbijo, da lahko mi v miru praznujemo. Tudi po njih Gospod prihaja k nam," so zapisali in zaželeli blagoslovljen božič vsem družinam in posameznikom, krščanskim občestvom, Slovencem doma, v zamejstvu in po svetu ter drugim krščanskim Cerkvam in skupnostim.

Mufti Porić zaželel blagoslovljen božič

Mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić je ob božičnih praznikih kataloškim vernikom in Slovenski škofovski konferenci zaželel blagoslovljen božič ter obilo zdravja, sreče in miru. Kot je zapisal v voščilu, bo iztekajoče se leto zaznamovano kot leto dobrega sodelovanja med Katoliško cerkvijo in Islamsko skupnostjo v Sloveniji.

Porić je v zapisu med drugim poudaril, da si muslimani in kristjani delijo skupne vrednote verovanja v Boga, so sporočili iz Islamske skupnosti v Sloveniji. Prepričan je, da je medverski dialog nujen za moderno družbo. V okviru tega si želi, da bi v Sloveniji ta napredoval v skladu s priporočili papeža Frančiška, ki je okrepil sodelovanje z imamom Ahmedom Tayyibom.
Kot je še poudaril, prazniki ponujajo novo upanje za razmislek o splošnih vrednotah in skupinski odgovornosti za človeško civilizacijo.

"Božič je čas, ko nas Jezus navdihuje s svojimi sporočili in zavzemanjem za slehernega posameznika, ki potrebuje pomoč, razumevanje in lepo besedo. V teh časih, polnih izzivov, s katerimi se spopadamo, nam je lahko Jezusovo učenje navdih za medsebojno razumevanje in spoštovanje," je zapisal mufti in vsem katoličanom v Sloveniji in svetu zaželel blagoslovljen božič, poln duhovnega, osebnega in družinskega napredka.

Drugi največji krščanski praznik

Božič velja za drugi največji krščanski praznik, takoj za veliko nočjo. O Jezusovem rojstvu govori Sveto pismo, ki navaja, da se je Jezus rodil tesarju Jožefu in njegovi ženi Mariji v majhnem mestu Betlehem. Po zapisu je Marija rojeno dete povila in položila v jasli hleva, kjer so ga obiskovali tisti, ki so verjeli, da se je rodil odrešenik. Motiv deteta v jaslih hleva je tudi osrednji motiv jaslic.

Božič 25. decembra, ki je v Sloveniji od leta 1991 tudi dela prost dan, praznujejo katoliški in evangeličanski verniki. Del pravoslavnih vernikov, med drugimi verniki Srbske pravoslavne cerkve, pa ga zaradi uporabe drugačnega koledarja praznuje 7. januarja.