Splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, se z današnjim dnem zvišuje le še na 5000 evrov, nadaljnjih postopnih zvišanj na 7500 evrov do leta 2025 pa ne bo več. Dodatna splošna olajšava se bo po novem priznala zavezancem s skupnim dohodkom do 16.000 evrov.

Davčni razredi ostajajo nespremenjeni, se pa stopnja davka v zadnjem, petem dohodninskem razredu, vrača nazaj na 50 odstotkov.

Nazaj na 25 odstotkov se zvišuje tudi stopnja dohodnine, ki se plačuje od dohodka iz oddajanja premoženja v najem. V višino obdavčitve kapitalskih dobičkov se z novelo zakona ne posega, se pa ponovno uvaja obdavčevanje izplačanih vrednosti delnic ali deležev v primeru njihove odsvojitve v okviru pridobivanja lastnih delnic.

Avtomatično usklajevanje olajšav in zneskov letnih davčnih osnov z inflacijo ni več predvideno, odvisno bo od vsakokratne presoje finančnega ministrstva. Se pa bodo zneski posebne olajšave za vzdrževane družinske člane zvišali v letih 2023 in 2024, in sicer za približno 7,5 odstotka.

Olajšava za mlade, spremembe za samostojne podjetnike in kmete

Novost je posebna olajšava za mlade. Ta bo zavezancem do dopolnjenega 29. leta starosti zmanjšala davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja za 1300 evrov.

Samostojnim podjetnikom, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov, novela zakona znižuje priznane normirane stroške na 40 odstotkov, če imajo več kot 50.000 evrov letnih prihodkov. Za tiste z letnimi prihodki do 50.000 evrov se bo še vedno priznavalo 80 odstotkov normiranih odhodkov, nad 100.000 evrov letnih prihodkov pa priznanih odhodkov ni.

Za normiranca sicer lahko velja samostojni podjetnik, pri katerem je obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas najmanj devet mesecev.

Zaradi novih evropskih pravnih podlag je v dohodninski zakonodaji precej sprememb tudi na področju kmetijstva. Med drugim se na seznam oproščenih podpor dodajajo podpore za zavarovalne premije, umikajo pa plačila, ki jih kmetje prejmejo za kmetovanje na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje. Ta bodo po novem obdavčena v višini 50 odstotkov plačila.

Vlada se je v postopku sprejemanja novele zakona soočala z opozorili, da bo vsem znižala neto plače. Takoj po sprejemu jo je z odložilnim vetom skušal blokirati državni svet, a jo je DZ nato še enkrat potrdil. Tik pred koncem leta sta nato poslanski skupini SDS in NSi vložili zahtevo za presojo ustavnosti skorajda vseh členov s predlogom za absolutno prednostno obravnavo ter zadržanjem njenega izvajanja.