"Protest nikakor ni proti vladi, ta stavka je predvsem za ohranitev javnega zdravstva z javnimi izvajalci, za pravice 130 tisoč ljudi v Sloveniji, da čim prej dobijo svojega osebnega zdravnika in so vključeni v sistem javnega zdravstva," je pred državnim zborom dejal predstavnik iniciative Glas ljudstva Jaša Jenull. Dodal je, da gre tudi za stavko "proti privatizaciji, proti tistim, ki bi na račun krize v javnem zdravstvu radi zaslužili in si obetajo, da bi mogoče lahko zaslužili milijone".
Pet zahtev – takojšnjo zagotovitev dostopa do osebnega zdravnika vsem pacientom, odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, prekinitev prakse "dvoživk" v javnem in zasebnem zdravstvu, preprečitev preskakovanja čakalnih vrst, ki jih omogočajo komercialna zavarovanja in postavitev potreb pacientov in ne profitov koncesionarjev v središče zdravstva – so predstavniki civilne iniciative pred državnim zborom skupaj z nekaterimi predlogi konkretnih ukrepov predali tudi predstavnikom koalicijskega trojčka.
Dan po protestnem shodu pacientov je napovedana tudi stavka zdravnikov. Jenull je ob tem dejal, da se jim v iniciativi Glas ljudstva zdi primerno, da bi tudi njih minister povabil na sestanek pred stavko, kot je povabil predstavnike Fidesa pred njihovo.
Shoda se bo udeležil tudi premier Golob: Tja grem poslušat
Predstavniki koalicije, ki so se udeležili novinarske konference pred parlamentom, so izrazili podporo shodu in zahtevam civilne iniciative. Predstavniki strank se bodo shoda udeležili tudi osebno. "Govori se, da se bo jutrišnje stavke pred državnim zborom udeležil tudi predsednik vlade. Mi seveda pozdravljamo, da se kateri koli državljan ali državljanka udeleži tega shoda," je ob tem dejal Jenull.
Premier je na popoldanski novinarski konferenci o stanju v zdravstvu udeležbo na shodu potrdil. Dejal je, da je bilo večkrat poudarjeno, da ne gre za stavko, ki bi bila uperjena proti vladi. "Na stavki ne bom govoril, ali stavkal, tja grem poslušat. Zanimajo me predlogi, ki bodo izraženi, in da od ljudi neposredno slišim, kaj si mislijo," je dejal.
Po njegovih besedah želijo stavkajoči opozoriti na koristi pacientov, ki so zapostavljene, in na to, da so spremembe nujne. "S tem se od prvega dne popolnoma strinjamo. Ob koncu leta sem napovedal, da bo letos leto reform in prva in najpomembnejša forma te vlade bo zdravstvena reforma. Zato pozdravljamo vsakršen napor, četudi je ta izražen na nekoliko nenavaden način," je dejal in poudaril, da se bodo spremembe v zdravstvu zgodile, ko bo dosežen najširši mogoči družbeni konsenz, stavko pa vidi kot iskanje konsenza o spremembah, ki so nujne.
Predsednica odbora za zdravstvo: Minister ni proti stavki
Predstavnikom civilne iniciative Glas ljudstva se je pred državnim zborom pridružila tudi skupina koalicijskih poslancev. Poslanka Gibanja Svoboda in predsednica odbora za zdravstvo Tamara Kozlovič se je civilni iniciativi v imenu koalicije zahvalila za to, da opozarjajo na ključne izzive v zdravstvu. "Pomembno je to, da nas družijo skupni cilji – to je ohranitev in krepitev javnega zdravstva. Tako kot vi se tudi poslanci koalicije zavedamo, da je treba stopiti za skupno mizo in skupaj iskati rešitve, ki bodo v središče postavile pacienta in ne posameznih interesnih skupin," je dejala.
Na vprašanje, ali se je koalicija z izraženo podporo stavki postavila proti ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu, je dejala, da minister ni proti stavki. "On se še kako zaveda vseh izzivov, zato dela cele dneve in noči, mi mu seveda stojimo ob strani in tudi skozi zakonodajno telo mu bomo v največji meri pomagali, da pridemo do tistih rešitev, ki si jih Slovenija zasluži," je dejala. Dodala je, da minister ni dejal, da stavka ni utemeljena, ampak da so na stavkah mogoči ekscesi.
Predstavnike civilne iniciative so sicer razburile petkove izjave ministra, ki je dejal, da "vsaka stavka, vsako pozivanje ljudi na ceste pomeni ekstremizem". Ob dodatnih vprašanjih glede izjave je sicer dejal, da ni želel vsakega javnega shoda avtomatsko enačiti z ekstremizmom, ampak da je zgolj želel opozoriti, da se ob takšnih pozivih "vedno lahko zgodi ekstremizem".
V koaliciji izrazili enotno podporo shodu in pozvali k sodelovanju pri reformi
Časovnica reforme za javno zdravstvo je po navedbah poslanca Levice Mihe Kordiša jasna. "Vse potrebne zakonske podlage je treba izpeljati v prvi polovici leta 2023 in polno morajo zaživeti s 1. januarja 2024," je dejal Kordiš in dodal, da v Levici podpirajo tako peticijo kot shod pacientov, ki se ga bodo tudi udeležili. "Vidimo ga kot ponovno potrditev mandata, h kateremu se je na samih volitvah in po volitvah zavezala trenutna koalicija. To je, da zgradimo zares javno zdravstvo, torej javno financiranje in javne ambulante," je dejal Kordiš. Ob tem je opozoril, da zasebni interesi že tri desetletja postopoma razgrajujejo javni zdravstveni sistem. "Edini način, da stopnjujočo se zdravstveno krizo rešimo, je, da ta trend obrnemo, iz zdravstva izženemo zasebne interese in raznorazne lobije, zdravstvo pa koncipiramo kot sistem javnega financiranja in javnih ambulant," je dejal.
"Pacienti smo vsi, vse nas enako skrbi za zdravstveni sistem. Tako državljanke in državljane kot celotno koalicijo," je dejal vodja poslanske skupine SD-ja Jani Prednik. Dejal je, da je bilo na temo zdravstva v preteklih letih povedanega veliko, premalo pa narejenega "SD že nekaj časa opaža erozijo zdravstvenega sistema, zato smo tudi pred mesecem dni zahtevali vrh koalicije," je dejal in dodal, da pričakuje, da bo na vrhu minister za zdravje podrobneje pojasnil časovnico in na mizo dal konkretne rešitve, ki jih že ima pripravljene.
Da je dostopno zdravstvo za vse civilizacijski standard, je pred državnim zborom poudaril tudi vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic. "Čas je, da tisto enotnost, ki smo jo zmogli ob osamosvojitvi, vsi v Sloveniji z družbenim dogovorom pokažemo tudi na zdravstveni reformi. Ta ne more in ne sme biti samo koalicijska ali opozicijska, potrebujemo javno dostopno zdravstvo za vse enako, zato protest, ki ga globoko spoštujem, razumem kot pristop k širokemu družbenemu dogovoru, ki ga moramo v tej državi opraviti vsi – mi, pacienti, civilna družba, vsi, ki delujejo v zdravstvu, ter zavarovalnice in javni zavodi," je dejal Sajovic.
Izrazi podpore tudi iz več sindikalnih organizacij
Napovedano stavko pacientov in zahteve, ki jih je pripravila civilna družba, podpirajo tudi v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS). Sindikate konfederacije, celotno članstvo in prebivalce Slovenije ob tem pozivajo k udeležbi na torkovih protestnih shodih. Ob tem so sporočili, da z zaskrbljenostjo spremljajo trenutno stanje, ki je po njihovi oceni vedno bolj nevzdržno, pomeni razkroj javnega zdravstva in onemogoča, da bi bili bolniki pravočasno in ustrezno obravnavani.
"Piko na i pa je postavilo katastrofalno stanje v Zdravstvenem domu Ljubljana, kjer ljudje tako rekoč dnevno 'izgubljajo' izbranega zdravnika in se soočajo z neizmernimi stiskami, čeprav redno plačujejo tako obvezno kot tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje," je zapisal predsednik KSJS-ja Branimir Štrukelj.
Podporo stavki in vsem petim zahtevam civilne iniciative izražajo tudi v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije. Vlado in resornega ministra Danijela Bešiča Loredana ob tem pozivajo, naj preprečijo oziroma zaustavijo proces privatizacije nekoč dobro delujočega sistema zdravstvenega varstva. "Brez poštenega plačila za vse zaposlene, urejenega delovnega okolja in ustreznih pogojev za delo ne bo urejenega zdravstvenega sistema in kot takšen je oziroma bo neprijazen za vse, tako uporabnike kot za zaposlene," je zapisala predsednica sindikata Slavica Mencingar.
Po njenih navedbah zaposleni v zdravstveni negi že leta opozarjajo pristojne na preobremenjenost zdravstvenega sistema kot celote. Ne nazadnje so tudi med pred kratkim končanimi resornimi pogajanji po njenih navedbah opozarjali ministra za zdravje na grožnjo razpada javnega zdravstva ter na pomanjkanje zlasti medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov, bolničarjev in negovalcev. Vlada je po ugotovitvah Slavice Mencingar ostala gluha in niti najnižje plačanim v zdravstveni negi ni namenila nobenega povišanja plač, ki ga bodo letos tako ali drugače deležni vsi zaposleni v zdravstvu. V sindikatu navajajo, da so priča razpadanju javnega zdravstvenega sistema, čemur pa se bodo zoperstavili z vsemi razpoložljivimi možnostmi in sredstvi.
V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije pa so poudarili še zlasti, da se zavzemajo za vsem enako dostopen javni zdravstveni sistem. "Brez javnega zdravstva ni in ne bo mogoče zagotavljati varne in kakovostne zdravstvene obravnave vsem pacientom," so besede predsednice te organizacije Monike Ažman povzeli v sporočilu za javnost.
Ob tem je predsednica zbornice spomnila, da je zdravstvena nega za dobrobit bolnika in uspešno delovanje zdravstvenega sistema nujno potrebna. "Medicinske sestre, tehniki zdravstvene nege in babice so temelj vsakega zdravstvenega sistema, tako javnega kot zasebnega," je navedla.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje