V enoti Zdravstvenega doma Ljubljana Bežigrad, pred katero so se minuli teden že ponoči vile dolge vrste ljudi, ki so ostali brez osebnega zdravnika, da bi se opredelili pri dveh novih družinskih zdravnicah, so se odločili za nov sistem opredeljevanja bolnikov.

Bolnike bodo odslej na opredelitev vabili, prednostno bodo klicali najbolj ranljive skupine, ki so izgubile zdravnika v enoti Bežigrad. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so danes v ambulantah začeli pripravljati seznam bolnikov, starih nad 65 let, in kroničnih bolnikov. Z njihovim opredeljevanjem bodo začeli predvidoma v torek, ko pridobijo sezname in jih uskladijo z že opredeljenimi bolniki v prejšnjem tednu. Že danes pa poteka opredeljevanje bolnikov, ki sodijo v to skupino in so poiskali zdravniško pomoč v enoti Bežigrad, kjer so imeli tudi že doslej izbranega osebnega zdravnika, so pojasnili.

Po njihovih navedbah je bilo zjutraj pred enoto Bežigrad okoli 30 ljudi, ki niso vedeli za nov sistem opredeljevanja, torej zanj niso slišali iz medijev, prebrali na spletni strani ali videli obvestila na vhodnih vratih.

V enoti ZD-ja Ljubljana Bežigrad od 3. januarja delata dve dodatni zdravnici družinske medicine, ena v obsegu 0,6 programa ambulante družinske medicine in druga v polnem obsegu. Kot so pojasnili v zdravstvenem domu, ima ena zdravnica že več kot 900, druga pa nekaj več kot 600 glavarinskih količnikov. Ena je tako dosegla že polovico predvidene kvote opredeljenih oseb, ki je 1895, druga, ki je v ambulanti družinske medicine zaposlena za 0,6 odstotka programa, pa tri četrtine, je poročal STA.

ZZZS: Vpisovanje bolnikov mora biti še posebej pozorno do ranljivih skupin

V Sloveniji imajo pravico do osebnega zdravnika vse zavarovane osebe, starejše od 19 let, zato smo na ZZZS naslovili vprašanje, ali je priprava seznama najranljivejših pacientov, ki so ga pripravili v ZD-ju Bežigrad, v skladu z zakonom.

Kot so pojasnili za MMC, trenutno stanje v Sloveniji, še posebej v Ljubljani, številnim zavarovanim osebam ne omogoča uveljavljanja zakonske pravice do proste izbire osebnega zdravnika. "Gre za nove okoliščine, ki jih zakonodajalec leta 1992, ko je bil sprejet Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ni predvidel, zato gre po našem mnenju za t. i. pravno praznino, ki jo bo moral zapolniti zakonodajalec."

ZZZS obenem poudarja, da je trenutno stanje posledica nevzdržne ureditve odklanjanja pacientov s strani zdravnikov pri "nerealno nizkem limitu" 1895 glavarinskih količnikov, zaradi česar je trenutno v Sloveniji prostih le še 11 odstotkov družinskih zdravnikov. Hkrati zaradi številnih prekinitev delovnega razmerja s strani družinskih zdravnikov, ki jih niso uspeli nadomestiti, v ZD-ju Ljubljana vladajo izjemne okoliščine.

"V takih nevzdržnih pogojih ni moč vzpostaviti ustrezne ureditve opredeljevanja zavarovanih oseb, saj število zavarovanih oseb bistveno presega število prostih družinskih zdravnikov. Gre torej za sistemsko vprašanje, sistemsko rešitev za težave zavarovanih oseb pa mora poiskati in uvesti zdravstvena politika, predvsem Ministrstvo za zdravje v sodelovanju in dialogu z vsemi deležniki v zdravstvenem sitemu."

Po mnenju ZZZS-ja mora ZD Ljubljana v primeru bežigrajske enote organizirati dostojen, spoštljiv ter v največji možni meri pravičen način vpisovanja bolnikov, ki naj bo še posebej pozoren do ranljivih skupin prebivalcev.