Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je na novinarski konferenci stavko pacientov in stavko zdravnikov, ki jo organizira sindikat Fides, označil za ustvarjanje izrednih razmer in strašenje ljudi. Po dveh delovnih obiskih Štajerske, Prekmurja, Koroške, Gorenjske in Dolenjske z Belo krajino minister ugotavlja, da po večjem delu Slovenije v zdravstvu ni izrednih razmer.

Pred stavko, ki jo je zdravniški sindikat Fides napovedal za sredo, glede na ministrove izjave ni pričakovati dogovora, na katerega so v četrtkovi izjavi še računali v sindikatu.

Sorodna novica Fides še vedno upa na dogovor z vlado, stavkajoči zdravniki ne bodo plačani

Minister je spomnil, da je vlada sprejela jasen odgovor na stavkovne zahteve Fidesa. "Z uveljavitvijo aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter aneksa k posebnemu tarifnemu delu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike bodo vsi zdravniki od 1. aprila dalje prejemali od 8 do 20 odstotkov višje plače," je poudaril Bešič Loredan.

Dodal je, da se je vlada s sindikati dogovorila za vpeljavo sedmih novih delovnih mest, odpravili so plačni strop, kar pomeni, da bodo nekateri zdravniki lahko že do konca leta napredovali v 61. plačni razred. "Vlada meni, da Fides s predlagano stavko zdravnikov in zobozdravnikov krši podpisani stavkovni sporazum iz oktobra 2022. Nestrinjanje z vsebino podpisanega aneksa in dvigom plač predvsem mladim zdravnikom ne more in ne sme biti niti vsebinski niti formalen razlog za stavko. Posebno ob upoštevanju sporazuma o začasni prekinitvi stavkovnih dejavnosti do 30. junija 2023."

Tako vlada ne sprejema načina, za katerega se je odločil stavkovni odbor Fidesa. "Pogajanja vedno pomenijo kompromis, in ne igre, v kateri ena stran dobi vse na račun druge strani in predvsem na račun pacientov. Vlada meni, da ravnanje Fidesa pomeni zlorabo pravice do stavke, ki je sicer kot civilizacijska pridobitev zapisana tako v ustavi kot v zakonu o stavki in tudi v mednarodnih konvencijah s področja urejanja delovnih razmerij," je še dejal Bešič Loredan.

Ob tem je dodal, da je odgovor vlade usklajen z ministrstvoma za javno upravo in finance ter predsednikoma vlade.

Na vprašanje, ali bodo s predstavniki sindikata pred stavko še sedli za skupno mizo, je minister odvrnil, da bodo stavkovne zahteve obravnavane v skladu z že podpisanim sporazumom. "Vseh pet zahtev, ki so tukaj naslovljene, lahko zapremo v pogajanjih o zdravstvenem stebru do 1. aprila," je prepričan. V ponedeljek je sicer na ministrstvu predviden pogovor s predstavniki Fidesa, a za zdaj še ni jasno, če bo do njega prišlo.

V Fidesu, kot so pojasnili za STA, uradnega vabila še niso prejeli, vsekakor pa pričakujejo čimprejšnji začetek oz. nadaljevanje pogajanj. Danes so tudi prejeli odgovor vlade na stavkovne zahteve. "Pričakujemo, da bo vladna stran imenovala pogajalsko skupino in da se bodo odprta vprašanja v zvezi s stavkovnimi zahtevami in napovedano stavko reševala v socialnem dialogu," so dodali.

Sorodna novica Minister za drugačen način vpisovanja novih pacientov. ZD Ljubljana: Prihodnji teden vabila.

V Fidesu poleg odprave plačnih nesorazmerij v zdravstvenih timih sicer zahtevajo tudi javno in jasno opredelitev vlade, da za nevzdržne razmere niso odgovorni zdravniki. Zahtevajo tudi oblikovanje jasne karierne poti zdravnikov in prenos napredovanj, doseženih v času specializacije, ki se zdaj zdravnikom po opravljenem specialističnem izpitu ne upoštevajo. Zadnja stavkovna zahteva pa je dosledno upoštevanje standardov in normativov. Ob tem pričakujejo tudi vzpostavitev pravnih podlag in virov financiranja za fleksibilno nagrajevanje zdravnikov in zobozdravnikov, ki te standarde in normative presegajo.

Izhodišča za pogajanja o plačnih stebrih v plačnem sistemu pa bodo po besedah Bešiča Loredana sprejeta do konca januarja. "Finančne posledice prenove plačnega sistema morajo biti namreč popolnoma jasne in usklajene z ministrstvom za finance," je dejal. Priznal je, da so mislili, da bo to veliko bolj enostavno, vendar so pogajanja med ministrstvoma za javno upravo in finance precej težka glede na prihodnje proračune in napovedi. Začetek intenzivnih pogajanj minister sicer pričakuje še pred koncem januarja.

Bešiš Loredan o stavki pacientov: Žalosti me, da se v zelo težkih razmerah bolnike poziva k stavki

Ministrstvo je po besedah Bešiča Loredana v celoti preučilo tudi dokument civilne iniciative Glas Ljudstva, ki v torek organizira prvo stavko pacientov. Med drugim zahtevajo dostop do družinskega zdravnika za vse, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in ustavitev odtekanja javnega denarja k zasebnikom.

Kot je dejal minister, v njem pogreša boj proti sistemski korupciji v zdravstvu in zahtevo po digitalizaciji ZZZS-ja. "Predstavniki Glasu ljudstva so obiskali ministrstvo za zdravje in prejeli vse informacije, zato me žalosti, da se v zelo težkih razmerah bolnike poziva k stavki, ker je treba nemudoma zagotoviti dostop do osebnega zdravnika. Nemudoma tega nihče ne more zagotoviti," je dejal minister. Dodal je, da je med 110 in 120 tisoč ljudi brez osebnega zdravnika že deset let, številni se niti ne želijo opredeliti.

Prav tako je Bešič Loredan poudaril, da se nikakor ne strinja z zahtevo dviga glavarinskih količnikov na posamezen tim družinske medicine oziroma povečanje normativa za družinskega zdravnika na 2400 glavarinskih količnikov. Večina timov na primarni ravni zdravstva ima že zdaj v povprečju opredeljenih več kot 2200 glavarinskih količnikov, je dejal minister. "Zahtevati, da to uzakonimo in da to naredimo nemudoma, brez sistemskih sprememb, je milo rečeno krivično in izjemno zavajajoče."

Za zvišanje glavarinskih količnikov se zavzema predvsem nekdanji minister za zdravje Dušan Keber, ki je v letu 2017 svetoval tudi ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc. "Nekdo, ki se tako zelo zgraža nad honorarjem, ki je predviden za delo v ambulantah za neopredeljene, je za delo za pripravo sprememb zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju dobil v osmih do devetih mesecih dela v letu 2017 20.000 evrov neto za 570 ur opravljenega svetovalnega dela – brez izdelka," je bil do Kebra kritičen Bešič Loredan.

"S kričanjem na ulicah, z nesposobnostjo organiziranja normalnega vpisovanja k osebnim zdravnikom, z obtoževanjem manjšine zdravnikov, da so dvoživke, da koncesionarji niso del javnega sistema, da zdravstvo ni po meri bolnika, temveč dobičkonosnih koncesionarjev, z ustvarjanjem izrednih razmer strašimo ljudi." Dodal je, da vsaka stavka, vsako pozivanje ljudi na ceste, pomeni ekstremizem. "Javnost sprašujem, ali nismo imeli tega v preteklih dveh letih več kot dovolj?"

Hkrati je dodal, da se je danes prvič srečal s predstavniki Zveze organizacij pacientov Slovenije, ki so mu predstavili poenoten dokument z nujnimi ukrepi za dostopnejši in enakopravnejši zdravstveni sistem ter uvedbo nove telefonske številke 111. Javnosti ga bodo predstavili v ponedeljek, z ministrom pa se znova srečajo v sredo.

"Najbolj me veseli dejstvo, da so predstavniki zveze organizacije pacientov razumeli, da se zadeve rešujejo za mizo, s komunikacijo. Z iskanjem rešitev, ne s pozivanjem k stavki, ne s pozivanjem k uporu, ne s pozivanjem k neposlušnosti ali nepokorščini, da ne govorim o kakšnih drugih ekscesih," je sklenil minister.

Obisk estonske delegacije

Danijel Bešič Loredan je sicer na začetku spregovoril o obisku estonske delegacije tamkajšnjega zavoda za zdravstveno zavarovanje. Predstavili so svoj sistem digitalizirane komunikacije, ki je povsem transparentna, saj so javno objavljeni vsi izvajalci, ki prejemajo sredstva iz javne zdravstvene blagajne. "Mislim, bi se moral slovenski ZZZS čim prej prestrukturirati in postati estonski ZZZS, z vsem katalogom storitev, zaračunavanjem cen in predvsem s partnerskim odnosom do izvajalcev."

Bešič Loredan je napovedal tudi prihodnje sodelovanje z Estonijo in Finsko, ki naj bi predstavljalo začetek sprememb v slovenskem zdravstvenem sistemu. Končni cilj je po njegovih besedah socialna država z javnim zdravstvenim sistemom in dostopnostjo do javnih zdravstvenih storitev, ki so enake za vse.

Obisk zdravstvenih ustanov po Sloveniji

V torek je ministrstvo obiskalo nekatere zdravstvene domove in bolnišnice Lendavo, Mursko Soboto, Maribor, Slovenj Gradec, Velenje in Celje. V četrtek so obiskali Jesenice, Kranj, Kamnik, Domžale, Trebnje, Novo mesto, Črnomelj. Bešič Loredan je dejal, da je po obiskih ugotovil, da je v isti državi pod istimi pogoji vodenje posameznih ustanov povsem drugačno, drugačen je tudi odnos do bolnikov in zaposlenih. Za vodenje zdravstvenih zavodov je po njegovem odgovorno predvsem vodstvo. Kot primer zgledno vodene ustanove je omenil ZD Velenje, kjer naj bi bil direktor "na odstrelu", ker se ni strinjal z lokalno politiko.

"Dokler bomo imeli politiko in različne interese integrirane v vodenje zdravstvenih ustanov, bomo tu, kjer smo. Naloga te vlade je, da to presekamo," je dejal minister.