"Da pokažemo svojo resnost, smo se odločili, da bomo s 1. januarjem sprejeli dodatek k vašim plačam," je premier Robert Golob dejal zbranim. Prejeli naj bi ga funkcionarji v pravosodnem sistemu, tudi tožilci. "S tem hočemo pokazati, da ne dajemo samo obljub," je povedal.

Po njegovih besedah naj bi šlo za nominalno 600 evrov bruto dodatka vsak mesec. "S tem želimo postaviti izhodišče za to reformo," je dejal. Starejši bodo odstotkovno dobili manj. "Hočemo, da je ta dodatek tisti, ki jasno pove, kje bomo startali pozneje," je dejal.
Ob tem je dodal, da bo leto 2023 leto reform. Te ne bodo le pri plačnem sistemu, ampak tudi pri zagotavljanju avtonomije sodne veje oblasti, je zatrdil.

Golob je novico sporočil na občni seji sodniškega društva, na kateri so se sodniki po besedah predsednika Vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča zbrali zaradi nezadovoljstva nad neuresničenimi pričakovanji glede sodniških plač. "To traja že desetletje. Sodstvo ni slišano," je poudaril.

Materialna neodvisnost

Ena temeljnih zahtev za neodvisnost sodstva je materialna neodvisnost sodstva in prva postavka za to so sodniške plače, je dejal Florjančič. Po njegovih besedah namreč dostojne sodniške plače niso samo varuh pred korupcijskimi tveganji, ampak so varuh tega, da sodnik lahko vso energijo posveti sodniškemu delu, zato da mu ni treba iskati drugih finančnih virov za dostojno preživetje.

Sestavni del sodniškega poklica je nezdružljivost z drugimi deli, zato da ne bi bili ukleščeni še v kakršne koli druge položaje ali razmerja, ki bi imeli vpliv na njihovo sodniško delo, je poudaril.

Sodnike je v prizadevanjih za dostojne plače na zboru podprla tudi nekdanja sodnica, danes pa predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič.

Podporo so jim izrazili tudi tožilci. "Društvo državnih tožilcev Slovenije podpira prizadevanja Slovenskega sodniškega društva za izboljšanje položaja sodnikov in se jim kot sogovornik v skupini s predstavniki vlade glede izboljšanja položaja sodnikov in državnih tožilcev v celoti pridružuje," so sporočil iz društva.

Plačna nesorazmerja

Že pred zborom so se o plačnem položaju sodnikov oziroma nesorazmerjih, ki obstajajo med plačami sodnih funkcionarjev in funkcionarjev preostalih dveh vej oblasti, s predstavniki vlade pogovarjali tudi člani Sodnega sveta. Njegove seje so se namreč udeležili premier Golob ter ministrici za pravosodje in javno upravo Dominika Švarc Pipan in Sanja Ajanović Hovnik.

Predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat je po seji izrazil zadovoljstvo, ker sta na sestanku tako predsednik vlade kot ministrica za javno upravo pojasnila, da se bodo začele stvari na plačnem področju vendarle premikati. Predsednik vlade pa je tudi z načinom komunikacije spodbudil upanje, da je dialog in spoštljiv odnos med posameznimi vejami oblasti "tista prava pot", je bil zadovoljen.

Golob je po srečanju poudaril, da se je z veseljem odzval na povabilo predsednika Sodnega sveta. Napovedal je, da bo v letu 2023 pravosodni sistem "zagotovo eden tistih sistemov, ki se bo v tem letu v marsičem izboljšal". Premier je na občnem zboru sodniškega društva sicer dejal tudi, da so sodniške plače od leta 2008 realno padle za pet odstotkov. V tem istem obdobju so zrasle plače drugim v javnem sektorju za 15 odstotkov, razlika je torej 20 odstotkov. "Takšna so dejstva in se jih zavedamo," je dejal Golob.

Ajanović Hovnik: Delo sodnikov je bilo podcenjeno

Ministrica za javno upravo Ajanović Hovnik se je strinjala, da je bilo vrednotenje dela sodnikov podcenjeno, saj bi se morala plačna lestvica enotnega plačnega sistema usklajevati. Dodatek, ki ga je napovedal Golob, pa bo v resnici prejemek, ki bo z reformo plačnega sistema postal stalen. Reformo sicer napoveduje že za letos, njena izhodišča bodo predstavljena na koalicijskem vrhu 18. januarja, skrajni rok za končanje pogajanj o njej pa je napovedala za 30. junij.

"Jaz se lahko pogajam samo za naprej, to je tudi moja pristojnost. Za vse preostalo pa nimam mandata," je Ajanović Hovnik odgovorila na vprašanje, ali se bodo plačna nesorazmerja sodnikov odpravljala tudi za nazaj.

Švarc Pipan: Nestrpnost je razumljiva

Ministrica za pravosodje Švarc Pipan pa je dejala, da razume nestrpnost sodnikov, saj da je razumljivo, da če nekdo čaka deset let in več na uskladitev plače, rešitve pričakuje čez noč. Kot je dejala, so glede tega z ministrstvom za javno upravo že imeli dva sestanka, nanj pa so tudi že poslali ključna izhodišča. "Potrebovali smo nekaj časa, ampak zdaj vas res slišimo," je zagotovila.