Kot so sporočili iz državnega sveta, bosta zahtevo v četrtek predstavila predsednik sveta Marko Lotrič in vodja interesne skupine delodajalcev Jože Smole. Na dogodku bodo sodelovali tudi ustavni pravnik Matej Avbelj ter predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, Trgovinske zbornice Slovenije, skupine podjetij z notranjim lastništvom, Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Združenja Manager, Združenja bank Slovenije, Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji, Združenja delodajalcev Slovenije in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.

Državni svetniki so novelo skušali blokirati že z vetom, a je državni zbor novelo znova potrdil. Svetniki so med razlogi za veto navajali ukinitev postopnega dvigovanja splošne olajšave do leta 2025, zaostritev ureditve področja obdavčitve dohodkov iz dejavnosti, zvišanje davka od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem in spremembe na področju obdavčitve dohodkov iz kmetijske dejavnosti.

Tudi poslanski skupini SDS-a in NSi-ja sta pri oblikovanju zahteve upoštevali pripombe gospodarskih in kmetijskih organizacij, ki so poslance pozvale k vložitvi zahteve. Poslanci so sodišču predlagali, naj zahtevo obravnava absolutno prednostno in da naj zadrži izvajanje novele.

Dodatna splošna olajšava

Po noveli zakona o dohodnini, ki se je začela uporabljati z novim letom, se bo dodatna splošna olajšava priznala zavezancem s skupnim dohodkom do 16.000 evrov, kar je približno 2280 evrov več kot doslej. Davčni razredi ostajajo nespremenjeni, se pa stopnja davka v zadnjem, petem dohodninskem razredu, ki je bila za leto 2022 znižana za pet odstotnih točk, vrača na 50 odstotkov.

Stopnja dohodnine, ki se plačuje od dohodka iz oddajanja premoženja v najem in je bila za lansko leto določena pri 15 odstotkih, se je z novim letom spet zvišala na 25 odstotkov prejetih najemnin, zmanjšanih za 10 odstotkov normiranih stroškov. To je v postopku sprejemanja izzvalo kar nekaj opozoril, da bo zvišanje davčne stopnje potegnilo za seboj zvišanje najemnin.

Zaradi novih evropskih pravnih podlag je v dohodninski zakonodaji precej sprememb tudi na področju kmetijstva. Med drugim se na seznam oproščenih podpor dodajajo podpore za zavarovalne premije, umikajo pa plačila, ki jih kmetje prejmejo za kmetovanje na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje. Ta so po novem obdavčena v višini 50 odstotkov plačila.