Koalicijski partnerji zaveze še niso dobili v roke, poslanka in podpredsednica SD-ja Meira Hot pa je v izjavi za medije dejala, da bo glede na sredni okvirni dogovor ta zajemala temeljna področja, ki izhajajo iz analize zdravstvenega sistema. Slednjo je zbranim na koalicijskem vrhu v sredo predstavil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, po besedah premierja Roberta Goloba pa je pokazala, da so razmere slabše, kot si kdor koli v državi misli.

Zaveza naj bi sicer vsebovala devet nujnih projektov oz. prioritet z zastavljeno časovnico, kdaj naj bi te pripravili in tudi implementirali. O ukrepih se bodo pogovarjali sočasno, njihova uveljavitev pa bo nastopila v različnih časovnih obdobjih, je dejal vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec. "Presečni datum" za uveljavitev večine ukrepov je po besedah Hotove 1. januar 2024.

Prvi korak naj bi bil digitalizacija, da je ta prioritetna, je potrdila tudi poslanka Hot. V nadaljevanju naj bi sledila še strukturna prenova zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki je po Golobovih besedah središčna točka problema. V tem letu naj bi se lotili še spremembe plačnega sistema, sprememb na področju družinske in urgentne medicine, prenove nadzora in vodenja javnih sistemov in ureditve področja absentizma. Leta 2025 pa naj bi sledile še spremembe na področju koncesij in kadrov ter financiranja zdravstvenega sistema, vključno z reorganizacijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Združitev dopolnilnega in osnovnega zavarovanja

Ukinitev slednjega je zapisana tudi v koalicijski pogodbi, prioritetno so jo izpostavljali v Levici, ki je v preteklosti prav na točki ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja odtegnila podporo vladi Marjana Šarca. Premier Golob sicer napoveduje združitev dopolnilnega zavarovanja z osnovnim v novo, univerzalno zavarovanje. Tašner Vatovec je ob tem poudaril, da ni bistveno, kako ta korak imenujejo, "ključno je, da se odpravi tisto, kar povzroča anomalije v zdravstvu".

Tako v SD-ju kot Levici so sicer znova poudarili odločenost koalicijskih partnerjev k ukrepanju. "Vemo, da gre za preplet številnih interesov in koalicija je zavezana, da s tem preseka," je poudaril Tašner Vatovec. V SD-ju pa pozdravljajo tudi napoved ustanovitve posebne delovne skupine v DZ-ju, ki se bo sestajala na 14 dni in spremljala implementacijo reforme, ki jo bo pripravljala vlada.

Nov sestanek čez 14 dni

Koalicija se bo na Brdu pri Kranju znova sestala čez 14 dni, ko bodo pretresali še ostale reforme, ki jih želi Golobova vlada začrtati v letu 2023. Na to bo sledil tudi aneks h koalicijski pogodbi, ki ga bodo koalicijski partnerji po načrtih podpisali v roku šestih tednov. Pripravljen aneks bo namreč najprej šel še čez sito organov vseh treh koalicijskih strank.