Polemike spremljajo z obžalovanjem, saj ponovno mečejo slabo luč na delovanje muzejev v Sloveniji.

"Namesto da bi razprava potekala na strokovni ravni in utemeljitvah, smo priča ideološkim diskvalifikacijam in delitvam, paradoksalno ravno ob zgodovinskem dogodku, ki je uspel, v trenutku odločitve, to plebiscitarno preseči," so zapisali v izjavi.

Po njihovi oceni je nedvomno šlo za izjemno dejanje, ki si zasluži svoje mesto v zgodovini, ter ustrezno umestitev v učbenike in tudi muzeje. "Kajti kultura in kot njen sestavni del tudi muzeji, so ohranjevalci in interpreti identitete. Ko smo se plebiscitarno odločali za svojo državo, je na simbolni ravni to potekalo v veliki meri prav v osrednjem kulturnem hramu, takrat še precej novi infrastrukturi Cankarjevega doma. V novi infrastrukturi, ki je na nacionalni ravni vse do danes ostala edina novozgrajena infrastruktura na področju kulture. V upanju in zanosu devetdesetih nam je bilo samoumevno, da bo sodobnih knjižnic, gledališč, muzejev in podobnih zgradb več, da bomo tudi institucionalno in ne zgolj deklarativno lastno kulturo postavili v polje lastne identitete. Tako kot so to počeli denimo Estonci, Hrvati, Slovaki, Čehi, Irci in mnogi drugi. Zdelo se nam je, da je to sestavni del naše takratne politične odločitve. "

Sorodna novica Asta Vrečko: Gre za združitev dveh muzejev in ne za njuno ukinitev

"Točno to smo, kar hranimo prav muzeji in tu je vse to tudi dostopno javnosti"
Ob tem so opozorili, da je muzealstvo resna veda tudi v Sloveniji, "pa čeprav do sedaj sistemsko nismo uspeli vzpostaviti samostojnega študija muzeologije". "Naši programi so respektabilni in na vsebinski ravni primerljivi s katerimikoli v tujini, žal pa pogosto ne na produkcijski ravni, saj nismo znali sistemsko urediti vlaganj v kulturo, nismo znali izpeljati medresorskih povezav in denimo kulturni turizem samozavestno izpostaviti tudi kot del naše identitete. Kajti muzeji so nacionalni trezorji narodne identitete. Točno to smo, kar hranimo prav muzeji in tu je vse to tudi dostopno javnosti."

"Politiki za boljšo interpretacijo obdobja ni bilo treba ustanoviti novega muzeja"
"Avtonomija stroke, ne politika, je muzejem skozi zapovedano strokovnost in etičnost narekovala še posebej skrbno zbirati tudi relevantno gradivo zgodovinsko tako pomembnega dogodka kot je bil akt osamosvojitve," še pišejo. "Predmeti so sistematično in strokovno ovrednoteni, hranjeni in negovani. Vse to počnemo s sicer številčno in finančno podhranjenim kadrom. Verjamemo, da je iz zapisanega razvidno, da politiki za boljšo interpretacijo obdobja ni bilo treba ustanoviti novega muzeja, temveč bi morali poskrbeti za izboljšanje infrastrukture vseh obstoječih. Novonastali je namreč vse sistemske tegobe podedoval. Združitev muzejev lahko prinese pozitivne učinke, saj se je s tem muzej, ki v svojih zbirkah hrani najpomembnejše artefakte tega obdobja (kar je za dobro strokovno interpretacijo in sodobno postavitev osnovnega in ključnega pomena) pomembno kadrovsko okrepil. Sistemska ureditev kulturi namenjene infrastrukture pa mora postati nacionalni konsenz in zaveza vseh. Le tako si bomo zopet na daljši rok dvignili samozavest."

Vsa tri združenja so v izjavi pozvala k sodelovanju, povezovanju, etični komunikaciji, sledenju načel demokratičnosti, vključenosti in soudeležbe. "Le tako bo mogoče preseči diskurze, ki ne prinesejo uspeha in razvoja, prav tako pa ne omogočajo ustrezne interpretacije, komunikacije in dostopnosti pomembnih dediščinskih tem prav vsem in za vsak čas ter skladno z etičnimi načeli ter visoko ravnjo integritete naše muzealske stroke," sklenejo.