Domnevna ruska agenta, ki so ju prijeli 5. decembra lani, sta imela najeto pisarno v poslovni stavbi Lesnine na Parmovi ulici v Ljubljani.

Vodila sta podjetje Art Gallery, ki jima je služilo kot krinka za delovanje v Sloveniji, formalno pa naj bi se ukvarjalo s trgovanjem z nepremičninami, starinami in umetninami, po podatkih TV Slovenija je to počelo tudi na lanskem sejmu v Zagrebu. Po poročanju Radia Slovenija pa sta imela tudi podjetje DSM & IT. Podjetji sta bili ustanovljeni leta 2018 in 2017 in bili pri poslovanju nevpadljivi, nista namreč prejemali sredstev iz javnih financ, imeli sta poravnane vse davčne obveznosti in nista poslovali z davčnimi oazami.

TV Slovenija nadalje poroča, da sta domnevna agenta moški in ženska, ki sta v zasebnem življenju tudi partnerja. Predstavljala naj bi se z imenoma Maria Rosa Mayer Munos in Ludwig Gisch. V Sloveniji imata dva mladoletna otroka, družina pa naj bi živela v najeti hiši v okolici Ljubljane.

Po poročanju Televizije Slovenija sta imela argentinsko državljanstvo, delovala sta pod lažno identiteto in se nista predstavljala kot ruska državljana. Gre torej za tako imenovane "sleeperje" oziroma speče agente, ki večinoma delujejo pod okriljem ene od ruskih obveščevalnih služb, neuradno naj bi šlo za SVR. Kot pravijo strokovnjaki, je takšne vohune zaradi lažne identitete izjemno težko odkriti.

Po podatkih TV Slovenija je Sova par opazovala več mesecev, po tem, ko je dobila namig iz tuje države, da bi lahko šlo za vohunjenje.

Odkrita celica naj bi operacije izvajala tudi v tujini.

Neuradno informacijo, da so na podlagi naznanila Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) začeli predkazenski postopek in na začetku decembra lani na preiskovalni oddelek ljubljanskega okrožnega sodišča vložili zahtevo za preiskavo zoper dve fizični osebi zaradi kaznivega dejanja vohunstva, so za časopis Delo, ki je prvi poročal o dogodku, potrdili na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. Pri pregonu in priprtju osumljencev je sodeloval tudi Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Za oba obdolžena, ki jima je bila prostost odvzeta 5. decembra 2022, je sodišče odredilo pripor, so pojasnili na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani.

Na policiji so za Slovensko tiskovno agencijo pojasnili, da sta osumljena pripadnika tuje obveščevalne službe, ki sta z nezakonito pridobljenimi tujimi osebnimi listinami in lažno identiteto prebivala in poslovno delovala v Sloveniji ter v korist tuje obveščevalne službe v Sloveniji izvajala prikrito obveščevalno dejavnost.

Ker je zadeva tajna, na Sovi in tožilstvu podrobnosti ne razkrivajo

Osumljencema za kaznivi dejanji vohunstva in overitve lažne vsebine grozi skupaj do osem let zapora. Medtem ko sta obdolžena v priporu, je zoper njiju s sklepom sodišča pravnomočno uvedena preiskava zaradi suma kaznivega dejanja vohunjenja za tujo obveščevalno službo in kaznivih dejanj overitve lažne vsebine po drugem odstavku 253. člena kazenskega zakonika.

Ker je zadeva na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, označena z določeno stopnjo tajnosti, na tožilstvu več informacij ne morejo posredovati. So pa dodali, da v preteklosti še niso obravnavali nikogar zaradi kaznivega dejanja vohunstva. Tudi na Sovi poudarjajo, da so podatki, ki jih agencija pridobi v okviru izvajanja nalog iz 2. člena zakona o Sovi, tajni in jih agencija zato ne posreduje v javnost in javno ne komentira.

Ob tem so še pojasnili, da skladno z resolucijo o strategiji nacionalne varnosti Sova redno obvešča o obveščevalni dejavnosti tujih akterjev tudi nosilce nacionalnovarnostnega sistema, pri tem pa tesno sodeluje s slovenskimi varnostnimi organi ter organi in službami EU-ja in Nata.

Ministrica: Gre za resno in mednarodno odmevno zadevo

Zunanja ministrica Tanja Fajon je na Brdu pri Kranju potrdila aretacijo dveh tujih državljanov, obdolženih vohunjenja. Ni pa želela potrditi, da gre za ruska državljana oz. razkriti več podrobnosti o identiteti aretiranih, ker preiskava še poteka. "V tem trenutku poteka preiskava, gre za dva tuja državljana, ki sta obtožena vohunjenja in gre za zelo resno zadevo, ki jo spremljamo z vso pozornostjo," je poudarila Fajonova. "Ko bo preiskava zaključena in če se izkaže, kar so indici, da sta obtožena res vohunila in da je ta dejavnost potekala na slovenskih tleh, bo to zagotovo zelo velik uspeh tudi naše obveščevalno-varnostne službe," je še ocenila.

Če se obtožbe izkažejo za resnične, bosta aretirana po besedah ministrice obtožena vohunjenja.

Na novinarsko vprašanje, ali je ruskega veleposlanika že povabila na zagovor, je Fajon odvrnila, da v tem trenutku ne vodijo nobene aktivnosti, povezane z aretacijo, torej na ministrstvu z veleposlanikom niso govorili, prav tako niso pošiljali protestne note. "Zadeva je resna, preiskava poteka, organi pregona jo primerno naslavljajo, mi pa smo o tem redno obveščeni," je pojasnila.

Na tožilstvu so danes potrdili, da je Nacionalni preiskovalni urad na podlagi podatkov Sove v skladu z usmeritvami tožilstva decembra lani pridržal dva tuja državljana, ki sta obdolžena vohunjenja za Rusijo. Domnevna ruska agenta so prijeli v najeti pisarni v poslovni stavbi za ljubljanskim Bežigradom, sodišče je zanju odredilo pripor. Osumljencema za kaznivi dejanji vohunstva in overitve lažne vsebine grozi skupaj do osem let zapora.

Obe aretirani osebi sta po poročanju medijev sicer imeli državljanstvi in potna lista tretjih držav in se nista predstavljali kot ruska državljana.

Benedejčič: Morda največji uspeh Sove doslej

Organi pregona so pred časom aretirali dva tuja državljana in vsi znaki kažejo na to, da pripadata tuji obveščevalni službi, je danes potrdil državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu premierja Andrej Benedejčič. Če se izkaže, da gre za vohuna, bo to po njegovi oceni največji uspeh slovenske obveščevalne agencije doslej.

"Potrdim lahko, da so naši organi pregona že pred časom aretirali dva tuja državljana in da vsi znaki kažejo na to, da pripadata tuji obveščevalni službi. Ravno zato je tožilstvo uvedlo predkazenski postopek, sodišče pa je odredilo pripor in uvedlo kazensko preiskavo," je novinarjem dejal Benedejčič ob robu sprejema diplomatskega zbora na Brdu pri Kranju.

"Če se izkaže, da gre dejansko za rusko vohunjenje, bo to eden največjih uspehov slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) od njenega nastanka," je poudaril. Dodal je, da so pri vsem tem sodelovali s partnerji, tako v zvezi Nato kot tudi v Evropski uniji.

Poudaril je, da je v času ruske invazije v Ukrajini izredno pomembna enotnost zaveznic Nata in EU-ja, ta enotnost pa se po njegovem kaže tudi skozi medsebojno zaupanje in skozi medsebojno izmenjavo podatkov.

"Tip obveščevalcev, ki naj bi deloval v Sloveniji, je sicer izredno težko odkriti. Gre namreč za tuje državljane, za uporabo različnih identitet in državljanstev," je pojasnil.

Na vprašanje, zakaj ruskega veleposlanika ni bilo na diplomatskem zboru na Brdu pri Kranju, pa je odgovoril, da je že nekaj mesecev praksa med članicami zveze Nato in EU-ja, da se ruskih diplomatov na takšne dogodke ne vabi.

Evropski poslanec in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za obrambo Klemen Grošelj je medtem na Brdu pri Kranju za medije dejal, da je Slovenija zaradi svoje lege vedno bila predmet relativno aktivne obveščevalne dejavnosti, še posebej v devetdesetih letih. "Glede na dogajanje v Ukrajini in v svetu se je očitno ta mreža, ki je delovala v devetdesetih letih, ponovno oblikovala," je dejal.

Slovenijo in njeno okolico je označil za pomembno regijo, kjer je pretok informacij in ljudi dokaj neoviran. Slovenija pa je po njegovem mnenju v luči aktualnih geopolitičnih razmer ponovno postala vozlišče, kjer obveščevalne službe delujejo in izvajajo svoje aktivnosti.
Ocenil je, da sta bila ruska vohuna verjetno osredotočena na področje Zahodnega Balkana. "Vemo, da se tam dogajajo relativno pomembne zadeve in da sta verjetno imela s tega področja določeno vlogo zbiranja informacij, iskanja kontaktov in podobno," je še dodal.

Aretacije vohunov sicer ni označil za največji uspeh Sove. "Osebno verjamem in trdim, da so največji uspehi obveščevalnih služb običajno tisti, ki niso poznani javnosti. Tukaj pa je novica prišla v javnost verjetno s premislekom in z določenim političnim ciljem," je opozoril.

"Ta cilj bi lahko bil politično sporočilo našim partnerjem, da Slovenija lahko prepreči sovražno vohunsko dejavnost na svojem ozemlju. Slovenija se je že izkazala kot pomemben podpornik ukrajinskega boja, s tem pa se postavlja v določen krog ljudi, ki uživajo določeno stopnjo zaupanja med svojimi zavezniki," je še dodal.

Ruske vohune v zadnjih letih prijeli v številnih evropskih državah

Evropske države so sicer v zadnjih letih vse bolj pozorne na morebitno rusko vohunjenje med njihovimi oboroženimi silami, obveščevalnimi službami in drugimi državnimi institucijami. Domnevni ruski vohuni so namreč že povzročili preglavice v številnih državah, poroča bruseljski portal Euractiv.

Sorodna novica Nizozemska ruskemu vohunu aprila preprečila dostop do Mednarodnega kazenskega sodišča

Na Švedskem so 19. januarja dvema bratoma odredili zaporno kazen zaradi vohunjenja za Rusijo in njeno vojaško obveščevalno službo GRU. Starejši brat, ki naj bi delal za švedsko obveščevalno službo, je bil obsojen na dosmrtni zapor, mlajši pa na deset let zapora. "Brata sta skupaj in v dogovoru, brez dovoljenja ter v pomoč Rusiji in GRU-ju pridobila, posredovala in delila informacije, katerih razkritje tuji sili bi lahko škodovalo varnosti Švedske," je v izjavi zapisalo okrožno sodišče v Stockholmu.

V Nemčiji so 21. decembra lani aretirali uslužbenca Zvezne obveščevalne službe (BND), ki so ga identificirali kot Carstena L, zaradi suma izdaje, saj naj bi ruskim obveščevalnim službam posredoval informacije, ki jih je pridobil v okviru svojih poklicnih dejavnosti. Na Norveškem pa so oblasti oktobra lani aretirale domnevnega ruskega vohuna in pripadnika GRU-ja, ki se je izdajal za brazilskega akademika. Ta je na univerzi v Tromsu na severu države delal na področju norveške arktične politike in hibridnih groženj.

Marca 2021 so italijanske oblasti aretirale kapitana italijanske mornarice, potem ko so ga ujele, ko je ruskemu vojaškemu častniku izročil spominsko kartico s 181 slikami zaupnih dokumentov. Njegova žena je za italijanski časopis Corriere della Sera pojasnila, da je moški obupno potreboval denar za oskrbo družine.

Še istega meseca so bolgarske oblasti razbile domnevno rusko vohunsko združbo, v katero je bilo vpletenih več uradnikov ministrstva za obrambo. Obroč naj bi vodil nekdanji obveščevalec, čigar rusko-bolgarska žena je imela vlogo posrednika z ruskim veleposlaništvom. Zaradi afere sta bila izgnana dva ruska diplomata.

Leta 2018 je bil v Avstriji aretiran upokojeni polkovnik zaradi obtožb, da je desetletja vohunil za Rusijo, in sicer od 90. let prejšnjega stoletja. Na zaslišanju je razkril, da so Rusi od njega želeli predvsem informacije o oborožitvenih sistemih in migrantski krizi v Evropi.

Poljske oblasti so marca 2018 aretirale uradnika ministrstva za energetiko, ker je Rusiji posredoval informacije o stališču Poljske do projekta plinovoda Severni tok 2. Poljska je gradnji plinovoda odločno nasprotovala, uradnik pa je bil obsojen na tri leta zapora.

Leta 2017 je bil madžarski poslanec v Evropskem parlamentu Bela Kovacs obtožen vohunjenja v korist Rusije. Kovacs, čigar oče je Rus, je pogosto obiskoval Moskvo, kjer naj bi zdaj tudi živel. Septembra lani pa je bil v odsotnosti obsojen na pet let zapora. Leta 2016 je bil aretiran tudi uslužbenec latvijskih železnic Aleksandrs Krasnopjorovs, ki je snemal videoposnetke Natovih enot in tovora ter jih nato pošiljal stikom v Rusijo. Obsojen je bil na 18 mesecev zapora.

Vsi ti primeri po poročanju bruseljskega spletnega portala Politico kažejo na spremembo v načinu, kako evropske države izvajajo svoje protiobveščevalne operacije. Vse manj je pometanja tovrstnih primerov pod preprogo in vse več odmevnih razkritij in pregona. Cilj tega je opozoriti evropske državljane na grožnje, s katerimi se spopadajo, hkrati pa Moskvi otežiti zanikanje delovanja njene obveščevalne službe, poroča Politico.