Najprej bodo v Prešernovi hiši v Kranju 2. februarja ob 18. uri odprli razstavo z naslovom Začetki Gorenjskega muzeja in predstavljanje Prešernovih nagrajencev, 8. februarja ob 12. uri pa bo na gradu Khislstein sledilo še odprtje razstave Mi ne hranimo v oblaku.

Gorenjski muzej je svojo zgodbo začel prav v Prešernovi hiši v Kranju. Tu se je leta 1981 kustosinji Bebi Jenčič utrnila ideja o predstavljanju Prešernovih nagrajencev in njihove umetnosti. Leta 2001 je nekaj hiš proč z enakim namenom odprla vrata Galerija Prešernovih nagrajencev, so sporočili iz Gorenjskega muzeja, ki bo na razstavi predstavil izbor del iz stalne zbirke in dokumentacije. Razstava bo na ogled do 10. aprila.

Na sam slovenski kulturni praznik bodo odprli še razstavo Mi ne hranimo v oblaku – 70 let Gorenjskega muzeja. Kot so poudarili, so temelj vsakega muzeja predmeti. Ti nam govorijo zgodbo preteklosti, ki nas določa. "Muzejske predmete hranimo v naših skladiščih – muzejskih depojih. Ne moremo pa jih shraniti v oblaku, v virtualnem skladišču datotek in podatkov," so izpostavili.

Pojasnili so, da nove smernice muzeje usmerjajo k digitalizaciji in virtualizaciji vsebin in podatkov, torej zgodovinskih krajev, dogodkov in muzealij. "S tem ustvarjamo navidezno resničnost, ki je dandanes vzporedni svet, ki velikokrat kroji naše življenje in ga zaznamuje. A vse to nam ne omogoča pristnega stika s preteklostjo, ki vam ga nudijo razstavljeni predmeti," so poudarili v Gorenjskem muzeju, v katerem predmete zbirajo že 70 let.

Razstava bo razdeljena po vsebinskih sklopih oziroma oddelkih, ki delujejo v okviru Gorenjskega muzeja. V vsebino razstave so vključeni tudi nekdanji kustosi, ki so začeli ustvarjati muzejske zbirke, ki so danes del bogate tradicije zbiranja, ohranjanja in razstavljanja premične kulturne dediščine v Gorenjskem muzeju.