Evropska komisija je za Slovenijo zvišala napoved gospodarske rasti z 0,8 odstotka na odstotek, za prihodnje leto pa z 1,7 odstotka na dva odstotka.

Kot je za Odmeve poudaril minister za finance Klemen Boštjančič, je napoved komisije o gibanjih gospodarskih rasti posameznih držav in EU-ja kot celote bistveno pomembnejša, kot kažejo same številke. "Kaže namreč na optimizem tudi bolj konservativnih uradnikov Evropske komisije. Iz napovedi veje optimizem in kaže, da je evropsko gospodarstvo bistveno bolj odporno, kot se je mislilo še pred nekaj meseci."

Ob tem pa je dodal, da napoved malenkost višje gospodarske rasti za 0,2 odstotne točke sicer ne pomeni nič posebnega, saj javnofinančni izzivi ostajajo enaki. Pojasnil je, da so pogoste vladne razprave glede višanja plač v javnem sektorju včasih tudi precej glasne. "Stališče finančnega ministra je zelo jasno. Ne skrivam, da mislim, da je prav, da se o tem pogovorimo na vladi, ne da se pred kamerami ali v javnosti pere umazano ali manj umazano perilo." Dodal je, da nekateri njegovi kolegi v vladi Roberta Goloba situacijo vidijo drugače. "Pri postavljanju okvirov in omejitev smo na ministrstvu za finance zelo jasni. Napovedali smo reforme v letu 2023 in glede tega imamo popolnoma enake kriterije do vseh."

Sorodna novica Evropska komisija zvišala napoved gospodarske rasti za letos

Vpliv sankcij proti Rusiji na evropsko gospodarstvo

Finančni ministri Evropske unije bodo v torek razpravljali tudi o finančnih sankcijah proti Rusiji. Boštjančič je spomnil, da je bil decembra lani sprejet deveti sveženj ukrepov proti Rusiji, pripravlja se deseti, ki po Boštjančičevih besedah ne prinaša bistvenih novosti. "Gre predvsem za poenotenje sankcij proti Belorusiji s sektorskimi sankcijami proti Rusiji. Na seznamu se bo znašlo nekaj dodatnih podjetij in tehnologij."

Na vprašanje, kakšna so tveganja slovenskega gospodarstva zaradi sankcij proti Rusiji, je Boštjančič odgovoril, da ni pričakovati, da bi se zaradi tega evropsko ali slovensko gospodarstvo poslabšalo. "Posledice sankcij so velike in Rusija jih zelo močno čuti. Dejstvo pa je, da so nekatere ocene Evropske komisije predvidevale, da bodo posledice še hujše. A moramo se zavedati, da rusko gospodarstvo danes deluje predvsem po principu vojne ekonomije, in nobena skrivnost ni, da Evropska unija čuti posledice ukrepov. A vedeli smo, da bo to posledica tega, da smo enotni in skupaj zastopamo jasna evropska stališča," je za Odmeve še povedal Boštjančič.

Namesto za 6,2 odstotka naj bi se obseg BDP-ja v 2022 povečal za 5,1 odstotka

Ob napovedi povišane gospodarske rasti za leti 2023 in 2024 je Evropska komisija v zimski oceni znižala pričakovanja za lansko gospodarsko rast Slovenije. Namesto za 6,2 odstotka, kar je napovedala novembra lani, naj bi se obseg bruto domačega proizvoda povečal za 5,1 odstotka. Slovenski statistični urad bo podatke o gospodarski rasti v letu 2022 razkril v torek.

Kot so zapisali v Bruslju, se je lani v prvih treh četrtletjih zasebna poraba močno povečala, rasle so tudi naložbe. Uvoz se je povečeval hitreje od izvoza, nato pa se je gospodarstvo v tretjem lanskem četrtletju skrčilo. Podatki o gospodarskem razpoloženju kažejo, da bi se v zadnjem četrtletju to lahko obrnilo. Zaposlenost je medtem ostala robustna.

Pričakovanja za letos so pogojena z negotovostjo in zaostrovanjem finančnih pogojev. Medtem ko bo zasebna poraba po napovedih letos skromna, bo zaposlenost ostala na visoki ravni, rast plač se bo nadaljevala. Rasle bodo naložbe, podpirale jih bodo zlasti javne naložbe. Rast izvoza se bo pospešila, a bo močen ostal tudi uvoz.

Nekoliko znižana napoved inflacije

Inflacija je bila v zadnjem četrtletju leta 2022 nekoliko nižja kot v predhodnem četrtletju. Zniževal jo je padec cen energentov, poganjale pa so jo višje cene industrijskega blaga ter hrane in storitev. Inflacija naj bi tako v letu 2022 dosegla 9,3 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več, kot je Evropska komisija napovedala v jesenski napovedi.

Za prihodnje leto je napoved inflacije s 6,5 znižala na 6,1 odstotka, za leto 2024 pa pustila nespremenjeno pri 3,5 odstotka. Ob tem pa bo po njenih napovedih osnovna inflacija, ki ne upošteva cen energentov in hrane, ostala povišana zaradi splošne rasti cen in plač.

Komisija na leto objavi dve celoviti napovedi, spomladansko in jesensko, ter dve vmesni, zimsko in poletno, ki ne vključujeta podatkov o javnih financah.