Skoraj leto dni po tistem, ko je Rusija sprožila vojaško agresijo v Ukrajini, je evropsko gospodarstvo v novo leto vstopilo v boljšem položaju, kot je bilo pričakovati glede na novembrsko gospodarsko napoved. Tako gospodarstvo celotnega EU-ja kot tudi evrskega območja naj bi se izognilo tehnični recesiji, ki je bila predvidena v zadnji napovedi.

Komisija za letos gospodarstvu EU-ja napoveduje 0,8-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), za območje z evrom pa 0,9-odstotno. V jesenski napovedi je bila za obe območji predvidena 0,3-odstotna rast. Za prihodnje leto jo je ohranila pri 1,6 odstotka za EU ter pri 1,5 odstotka za območje evra.

Na spremembo napovedi je vplivalo več dejavnikov. Med drugim so ravni zalog plina nad povprečjem za to obdobje, veleprodajne cene plina pa so padle precej pod raven pred izbruhom vojne v Ukrajini. Trg dela v EU-ju ostaja trden, raven brezposelnosti je konec lanskega leta znašala 6,1 odstotka, kar je zgodovinsko nizko.

Sorodna novica EU Sloveniji letos napoveduje enoodstotno gospodarsko rast

Komisija predvideva, da bo lansko krčenje obsega BDP-ja zaznala le Estonija, letošnje pa Švedska. V letu 2024 naj bi imela vsa evropska gospodarstva rast. Za Nemčijo predvideva, da je lani dosegla 1,8-odstotno rast, letos pa bo 0,2-odstotno. Za Francijo napoveduje za lani 2,6-odstotno rast, letos 0,6-odstotno, za Italijo pa 3,9- oziroma 0,8-odstotno.

Gospodinjstva in podjetja pa se še naprej spopadajo z visokimi cenami energije, prav tako bodo še naprej vztrajali inflacijski pritiski, kar bo vplivalo na aktivnost podjetij in vlaganja.

Inflacija je sicer dosegla vrhunec in se je začela umirjati. Oktobra je v območju z evrom znašala rekordnih 10,6 odstotka, januarja pa 8,5 odstotka. Bruselj napoveduje zniževanje inflacije v evrskem območju z 8,4 odstotka leta 2022 na 5,6 odstotka letos in nato na 2,5 odstotka v letu 2024. V EU-ju pa bo z lanskih 9,2 odstotka padla na 6,4 odstotka v letošnjem letu, v letu 2024 pa naj bi znašala 2,8 odstotka, napoveduje Evropska komisija.

Najnovejšo napoved spremljajo tveganja zaradi velike negotovosti. Če se bodo cene energentov še naprej zniževale, bi bilo lahko domače povpraševanje večje. Lahko pa se ob velikih geopolitičnih napetostih zgodi tudi preobrat. Zunanje povpraševanje lahko pospeši odpiranje Kitajske po restriktivnih protikoronskih ukrepih v tej državi, kar lahko spodbudi svetovno inflacijo.

Tveganja za inflacijo so povezana predvsem z gibanji na energetskih trgih. V letu 2024 so ta povezana predvsem z inflacijskimi pričakovanji, saj bi se lahko cenovni pritiski izkazali za bolj trdovratne, kot se pričakuje zdaj, če bi se rast plač nadaljevala v daljšem časovnem obdobju.

"Gospodarstvo EU-ja je lani preseglo pričakovanja in kljub pretresom zaradi ruske agresije doseglo trdno rast. V letošnje leto smo vstopili bolje od pričakovanj: tveganje recesije in strah pred pomanjkanjem plina sta izginila, brezposelnost je še vedno rekordno nizka," je dejal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni.

Vendar je posvaril, da je pred Evropejci težko obdobje. "Rast se bo po pričakovanjih upočasnjevala, vpliv inflacije na kupno moč pa bo popuščal zelo počasi," je orisal. Pohvalil je enoten odziv na spopadanje s krizo, enako odločnost in ambicioznost moramo po njegovem mnenju pokazati tudi pri reševanju novih izzivov. Izvršni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis je ob tem omenil še vedno trajajočo rusko agresijo v Ukrajini ter nujnost krepitve konkurenčnosti.