Pri površinskih vodah imamo v Sloveniji trenutno zadovoljujoče stanje. "To pomeni, da so slovenske reke primerno vodnate za ta letni čas. V večjem delu države ta čas beležimo srednje pretoke rek, najmanjša vodnatost pa je v Zgornjem Posočju, pa tudi ponekod v Pomurju, tam imajo reke male in ustaljene pretoke, sicer pa prevladuje srednja vodnatost," je trenutne hidrološke razmere opisal hidrolog z Agencije RS za okolje (Arso) Janez Polajnar.

Tudi večina podzemnih voda je primerno vodnatih, kar pomeni, da so gladine na primernih višinah za ta letni čas. Nekoliko nižje gladine so le ponekod v kraških vodonosnikih na Gorenjskem.

Agrometeorologinja z Arsa Andreja Sušnik je ob tem povedala, da padavine v minulih dneh niso bistveno popravile stanja vodne bilance površinskega sloja tal, ki za zahodno polovico države in za jugovzhod kaže na zmerno kmetijsko sušo. In da tudi napovedi padavin za naprej trenutno niso preveč optimistične.

Upanje polagajo na mesec marec

Za zdaj pri nas glede nadzemnih in podzemnih voda sicer ni sušnih razmer, kot so ponekod po Evropi. "Seveda pa se vsi oziramo v prihodnje mesece in v višino snežne odeje, ki pa, žal, tudi letos, podobno kot lansko leto, v visokogorju ni prav obilna. Je sicer nekoliko več snega kot lani, pa vendar prav veliko ga ni, zlasti pa ne na južnem grebenu Alp, kjer se napajata reki Drava in Mura. Tam je praktično manj snega kot običajno," je opozoril Polajnar.

A ob tem dodal, da je pred nami še mesec marec, ko še vedno lahko dobijo Alpe nekaj več snežne odeje. Na južnem grebenu Alp se sicer napajajo tudi nekatere severnoitalijanske reke in del avstrijskih.

Alarmantno malo snega v Alpah napoveduje sušo

Se pa po mnenjo strokovnjakov obeta huda suša v nekaterih evropskih državah zaradi izredno nizke snežne odeje v Alpah in s padavinami skromnega februarja. V Franciji, Švici, Italiji in v delih Avstrije je trenutno veliko manj snega kot običajno, je opozoril Klaus Haslinger iz meteorološke službe Geosphere Austria.

Za skromne padavine so odgovorna območja visokega zračnega tlaka nad zahodno Evropo, ki potiskajo dežne fronte stran. Tokrat ni prvič, da takšne vremenske razmere povzročajo izredno sušna leta. Že pred 60 leti je zaradi določene porazdelitve temperature nad kopnim in morjem več let zelo malo deževalo. "Takrat je raven Donave padla na rekordno nizko raven," je dejal meteorolog. Obstajajo znaki, da bi lahko takšne temperaturne vzorce spodbujalo globalno segrevanje.

"Če bo vreme spomladi podobno, kot je bilo leta 2022, se bo suša znatno zaostrila," je opozoril kmetijski meteorolog na dunajski Univerzi za naravno dediščino Josef Eitzinger. Kot je pojasnil, kaže, da se bodo v reke letos steklo veliko manj stopljenega snega s hribov, kar je pomembno tudi za obnavljanje podtalnice.

Z dolgotrajno sušo se trenutno sooča celotna severna Italija

V Italiji je okoljska organizacija Legambiente sprožila alarm in opozorila, da je v zadnjih mesecih v Alpah padlo 53 odstotkov manj snega, kot je dolgoletno povprečje. Težava pa ni le v pomanjkanju snega, pač pa tudi v pomanjkanju dežja. V porečju reke Pad, največje italijanske reke, se je obseg padavin zmanjšal za 61 odstotkov. Z dolgotrajno sušo se trenutno sooča celotna severna Italija. V Benetkah so zaradi nizkega vodostaja številne gondole obtičale v blatu, mnogi manjši kanali pa niso več prevozni.