Vodja poslanske skupine SDS-a Jelka Godec naj bi po napovedih premierju Robertu Golobu postavila vprašanje glede zagotavljanja varnosti pri opravljanju digitalnih storitev na področju bančništva in gospodarstva.

Toda njeno vprašanje se je glasilo, ali je premier Golob prijavil krajo identitete v Romuniji, ko so z njegovim imenom neznanci odprli lažni bančni račun. "Da," se je glasil odgovor premierja Goloba.

"Preden sem se odločil, da se podam v politiko, sem od Fursa zahteval dve potrdili, da imam plačane vse davke in da nimam nobenega računa v tujini. Furs me je opozoril, da obstaja račun na moje ime. Z napačnim naslovom, navedena je ulica, ki ne obstaja, Kromberk 72. Kljub temu je bil račun odprt, na njem pa ni bilo nikoli niti enega evra," je pojasnil Golob in dodal, da so se njegovi odvetniki obrnili na banko in ta je račun zaprla z obrazložitvijo, da ni bil nikoli uporabljen, Golobovi odvetniki pa so decembra lani vložili prijavo na tožilstvo v Romuniji.

Zamude pri zdravstveni reformi

Vprašanje poslanke Ive Dimic (NSi) je bilo povezano z zdravstveno reformo. Vladi je očitala neučinkovitost in zamude pri izvajanju reforme, zanimalo pa jo je, kakšne so konkretne rešitve na tem področju.

"Žal se moram z vami strinjati, da je nezaželenih pojavov v zdravstvu še vedno preveč, vendar jih ni nič več, kot jih je bilo v preteklosti. Samo ena pomembna razlika je, da smo jih začeli odpirati na odprti sceni. Ravno zaradi tega imamo za ministra Danijela Bešića Loredana in v strokovnem svetu Erika Breclja in dejansko smo se začeli ukvarjati z vsemi nepravilnostmi v zdravstvenem sistemu," je dejal Golob.

"Drži, da smo kot prva dva koraka napovedali prenovo ZZZS-ja in digitalizacijo. Osnutka obeh zakonov sta že pripravljena in sta že nekaj časa v razpravi na strateškem svetu za zdravstvo. V tem trenutku poteka usklajevanje pogledov med strateškim svetom za zdravstvo in ekipo ministrstva. Prepričan sem, da bomo ta teden usklajevanje končali. Upam, da bomo to lahko poslali naprej socialnim partnerjem, v obravnavo na ESS, ker želimo vključiti v razpravo o teh zakonskih spremembah čim širši krog zainteresiranih deležnikov," je še pojasnil Golob.

"Zavedamo se teže problematike, bodimo vsi skupaj konstruktivni, če se lotimo ene zadeve po tridesetih letih, bomo teden ali dva zamude, tudi če bo do nje prišlo v interesu boljših rešitev, z veseljem sprejeli. Poanta je v rešitvah, ne v tem, kakšna je časovnica. Prepričan sem, da bomo oba zakona do konca tega meseca dali v javno obravnavo in ju v predvidenih rokih pripravili do sprejema v državnem zboru," je dodal.

Golob zanikal, da bi Gen-I najemal tuje diplomate

Poslanec SDS-a Žan Mahnič je premierju Golobu zastavil vprašanje o poslovanju podjetij v neposredni ali posredni državni lasti, kadrovanju v teh podjetjih in dejavnostih na področju pregona korupcije in gospodarskega kriminala z mednarodnimi elementi.

"Celotna zgodba o poslih Gen-I-ja v nekaterih državah zahodnega Balkana je bila sproducirana v predvolilnem času od urada za preprečevanje pranja denarja po nareku takrat vodilne stranke.
Nikoli ni bila poslovna praksa Gen-I-ja, da bi najemal tuje diplomate zato, da bi pridobivali posle. To je mogoče vaša teza," je odgovoril Golob.

"Kot sem seznanjen iz medijev, ste tudi sprožili preiskavo v povezavi s tem. O tej preiskavi sem izvedel iz medijev. Lahko si samo želim, da bo ta preiskava čim prej končana. Do zdaj me niti en organ pregona ni vprašal o tem," je dodal.

Glede imenovanja vodilnih v HSE-ju in Gen-i-ju je Golob Mahniču odgovoril, da se to ni zgodilo, "ker bi lahko vlada tako kadrovala, ampak ker gre za najustreznejše kandidate, kot je bilo obrazloženo na nadzornem svetu". "Vas moti, da so zdaj ljudje s korporativno zgodovino prevzeli vodenje, ne pa anonimneži s strankarsko izkaznico. Niti eden od njiju nima strankarske izkaznice," je še pojasnil premier Golob.

Poteka nabava protipožarnih letal

Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic pa je premierja vprašal o ukrepih vlade za boljšo pripravljenost in spopadanje z naravnimi nesrečami.

Golob je povedal, da je bila po požaru na Krasu oz. jeseni izvedena temeljita analiza na upravi za zaščito in reševanje, v Slovenski vojski in policiji.

"Ugotovljeno je bilo, da se da kar nekaj stvari izboljšati še pred poletjem – in to že poteka," je dejal in dodal, da je v pripravi načrt oziroma državna ocena požarne ogroženosti, ki pokriva celotno državo "z namenom, da se znamo preventivno pripraviti, na take pojave v prihodnje, ker se bojimo, da jih bo zaradi podnebnih sprememb samo še več".

"Letos bo tudi s preureditvijo sistemov vzdrževanja poskrbljeno, da bodo v najbolj ogroženih mesecih dejansko vsi, vsa vozila in zračna plovila na razpolago. Nabavljene so bile večje vreče z bistveno večjo nosilnostjo, kot so bile na razpolago lani, pa tudi bistveno večji bazeni samo za helikopterje. Poleg tega je za vojaško letalo Spartan nabavljen dodaten sistem s kapaciteto devet tisoč litrov za pomoč pri gašenju. Poteka razpis za nabavo štirih manjših namenskih letal, letala, ki bodo namenjena hitremu posredovanju, da preprečijo, da bi se požar sploh razširil. Za prvi dve letali je predvideno, da bosta nabavljeni še letos iz kohezijskih sredstev. Hkrati poteka v Sežani tudi posebno usposabljanje in izobraževanje, zato da bi v obdobju velike požarne ogroženosti imeli na razpolago več gasilcev, ki se jih da hitreje vpoklicati," je še odgovoril premier.

Seja se je nadaljevala z vprašanji ministrom.

Ponovno odločanje o davčnem potrjevanju računov

Vsebinski del tokratne redne seje se bo začel v torek, ko bodo poslanci po vetu državnega sveta znova odločali o noveli zakona o davčnem potrjevanju računov in razpravljali glede resolucije o dolgoročnem programu razvoja ter opremljanja Slovenske vojske.