Potem ko so v ponedeljek na poslanska vprašanja odgovarjali ministri, je danes na vrsti še predsednik vlade Robert Golob. Poslanec opozicijske stranke SDS Zvonko Černač je premierju zastavil vprašanje glede dejavnosti na področju sistema plač v javnem sektorju. Poudaril je, da morajo plače v javnem sektorju privabljati kader, a da mora biti plačna politika tudi finančno vzdržna glede na zmožnosti javnih blagajn. Ob tem je opozoril na to, da na vrhu koalicije kljub napovedim ni bilo govora o plačni reformi, ampak samo o zdravstveni. Omenil je tudi to, da je vlada sodnikom in tožilcem podelila dodatek v vrednosti 600 evrov bruto do uveljavitve reforme. "Pričakovano se je sprožil plaz vseh ostalih poklicnih skupin," je dodal Černač.
"Zakaj menite, da sodniki in tožilci predstavljajo prioriteto pri urejanju plačnih razmerij? Sodnikov imamo per capita dvakrat več od povprečja EU-ja, zdravnikov pa bistveno manj oz. premalo, zato ljudje čakajo na storitve nedopustno dolgo. Kje je pri odpravi plačnih nesorazmerij spodnja tretjina plačnih razredov, ki bi morala biti v obdobju visoke inflacije prioriteta? In zakaj 600 evrov samo tožilcem in sodnikom, ne pa tudi vsem ostalim, ki ravno tako čakajo na ureditev plačnih razmerij? Koliko stebrov naj bi po reformi imeli v javnem sektorju in kakšna bodo razmerja med njim," je še vprašal Černač, ki ga je posebej zanimalo tudi, kdo in kdaj je sprejel odločitev o podelitvi dodatka sodnikom in tožilcem.
Premier je v odgovoru dejal, da se bo plačna reforma začela letos. Vrh koalicije, ki bo obravnaval pripravljena izhodišča za izpeljavo reforme, bo naslednjo sredo, 1. februarja, je spomnil. "Reforme plačnega sistema se nobena vlada od leta 2008 ni lotila, zato je klicanje po hitrosti, ko gre za teden ali dva, pri čemer se tega nihče ni lotil 14 let, res nekoliko smešno," je dejal Golob.
Plačni sistem po navedbah Goloba danes ne deluje zaradi številnih parcialnih dogovorov, ki so jih sprejemale pretekle vlade. "Različni vatli so bili, ki so jih uporabljale različne vlade," je dejal in pojasnil, da so se plače od leta 2015 najbolj dvignile policistom in vojakom, na dnu pa so funkcionarji, med njimi tudi sodni. Pri tem je poudaril pomen tega, da je sodna veja oblasti resnično neodvisna, pri čemer je ključ do tega tudi popolna materialna neodvisnost. "Na svoje presenečenje ugotavljam, da sodna veja oblasti ni neodvisna – še," je dejal in dodal, da je bil to glavni razlog, da se je vlada odločila za podelitev začasnega dodatka sodnim funkcionarjem.
Preostale dogovore z nekaterimi poklicnimi skupinami pa so uresničili zaradi dogovorov preteklih vlad, ki so bili podpisani, a nikoli realizirani, je še pojasnil Golob. Ob tem je poudaril tudi, da je ta vlada obudila socialni dialog, ki je prinesel dogovor o 4,5-odstotnem dvigu plač vsem javnim uslužbencem v oktobru in večini tudi dvig plačnih razredov. "Od leta 2015 do 2022 so se v povprečju javnim uslužbencem plače dvignile za 15 odstotkov. Sodnim funkcionarjem so padle za 5 odstotkov," je dejal Golob in dodal, da dogovor zgolj odpravlja zaostanek, ki so ga bili sodni funkcionarji v primerjavi z drugimi javnimi uslužbenci deležni v zadnjih sedmih letih.
Černač je ocenil, da ogovora na svoje vprašanje ni dobil, zato je predlagal, da se o tej temi na naslednji seji DZ-ja opravi razprava. Vladi je ob tem očital, da o plačni reformi trenutno odloča "en človek" in pozval k širši razpravi in iskanju konsenza.
Žakelj: Enotni plačni sistem je mrtev
Tudi v NSi-ju so po besedah poslanca Janeza Žaklja "z zanimanjem čakali na predstavitev izhodišč za plačno reformo na vrhu koalicije, do česar pa ni prišlo". "Vaši vladi je v osmih mesecih uspelo neverjetno – enotni plačni sistem imamo samo še v imenu, sam sistem pa je v razsulu," je dejal. Zanimalo ga je, koliko boljše storitve bodo državljani in podjetja imeli po nedavnem dvigu plač v javnem sektorju, in namesto dvigovanja plač "po uravnilovki" pozval k "nagrajevanju in spodbujanju tistih, ki delajo bolje in več". Premierja je vprašal po "obrisih plačnega sistema", ob tem pa ga je zanimalo, kako bo dosežena večja učinkovitost javnega sektorja.
Premier Golob je najprej izrazil strinjanje, da bo morala plačna reforma poskrbeti, da bo nagrajevala tiste, ki bodo storilnostno prispevali več k družbeni blaginji. "Plačna reforma gotovo ni to, da bomo dvignili plače za vse in smo s tem zaključili," je poudaril. Na to, da enotni plačni sistem ne deluje, po premierjevih besedah vplivajo številni dejavniki in tudi to, da že od začetka ni bil zastavljen, kot bi moral biti. "Smo v situaciji, ko je skoraj vsaka od plačnih skupin s sistemom nezadovoljna," je dodal. Predlog, da se razmerja med najnižjimi in najvišjimi plačami omejijo na 1:7, je bil po besedah Goloba dosežen s pomočjo socialnega dialoga, predlagale pa so ga pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov in strokovni sodelavci.
Ob tem je poudaril, da se plače voljenih funkcionarjev ne bodo povišale v tem mandatu, ampak, če bo to dogovorjeno s socialnim dialogom, šele v naslednjem. "S tem želimo doseči dvoje – želimo odpreti strop, da bomo lahko strokovne in usposobljene delavce v javni upravi ne samo zadržali, ampak tudi pritegnili. Hkrati želimo odpreti strop tudi zato, da se bodo na naslednjih volitvah za vstop v politiko potegovali še bolj kvalitetni kandidati. Ker je to edini način, da bomo politiko dvignili na višjo raven in ne bomo imeli vedno opravka z večnimi obrazi," je dejal Golob.
Predsednik vlade je dejal tudi, da zaradi napovedanih dvigov plač v javnem sektorju ne bo povišanja davkov. "Vsi ti ukrep v vrednosti 611 milijonov evrov so bili napovedani septembra lani in so upoštevani v proračunu za leto 2023," je poudaril. Tudi poslanec NSi-ja je predlagal, da se o plačni reformi v javnem sektorju opravi razprava na naslednji seji DZ-ja.
Golob v odgovoru Mahniču: Očitno ne morete preboleti 24. aprila
Poslanec SDS-a Žan Mahnič je v okviru svojega poslanskega vprašanja dejal, da Slovenija "polni naslove tujih medijev". "O Sloveniji pišejo kot o državi klientelizma in korupcije, ki sega v sam vrh slovenske politike. Kot glavnega akterja v tej spirali kriminalnih dejanj pa omenjajo prav vas," je očital Golobu. Ob tem je dejal, da največji slovenski mediji o tem ne pišejo, ker si jih je vlada "pokorila".
"Prej podjetje Gen-I, danes pa državo, razumete kot peskovnik, kjer se po mili volji igrate brez pravil," je dejal Mahnič. Spomnil je, da so mediji lani poročali, da se je Golob znašel v mednarodni preiskavi zaradi nakazil podjetja Gen-I v tujino, ter omenil nakazila podjetju MB Consulting in lastnika Martina Berišaja, ki naj bi sproti dvigoval nakazane zneske. Po navedbah Mahniča je iz dokumentov razvidno, da je bil Berišaj "finančna mula", ki naj bi denar nosil nazaj Golobu. "V zadnjih tednih številni mediji razkrivajo nove zgodbe, objavljajo nove transakcije, v državah Zahodnega Balkana se ustanavljajo parlamentarne preiskovalne komisije, pri tem pa vsi s prstom kažejo prav na vas," je dejal Mahnič.
"Kako je možno, da je Gen-I v času vašega vodenja svojim hčerinskim družbam nakazal okoli 85 milijonov evrov, pri tem pa je denar končal pri sumljivih podjetjih," je Goloba vprašal Mahnič. Zanimalo ga je tudi, kako to, da se je za tem denarjem na Kosovu "izgubila vsaka sled", ali premier osebno pozna Martina Berišaja in ali je zaradi preiskave od v. d. generalnega direktorja policije zahteval menjavo na čelu NPU-ja.
Premier je v odgovoru dejal, da je "vedno znova fascinantno poslušati konstrukte, ki so v celoti izmišljeni". "In vedno znova se človek vpraša, ali boste kdaj preboleli 24. april, ker ga očitno ne morete," je premier spomnil na poraz prejšnje koalicije na zadnjih parlamentarnih volitvah. "Vse to, kar govorite, ste lansirali vi v predvolilni kampanji. Vaše strukture pod vašim neposrednim vodstvom so lansirale to izmišljeno afero," je dejal Mahniču.
Golob je spomnil, da je bil glede domnevne afere soočen tudi v eni od oddaj na Televiziji Slovenija. "V tej oddaji se je ponavljalo ime Martin Berišaj, za katerega sem pozneje izvedel, da gre za kosovskega veleposlanika v Zagrebu. Naj bi pa denar pral in nosil ne vem, kam," je nadaljeval Golob. Glede navedb o domnevnem sodelovanju z Berišajem je dejal, da ga ne pozna in da ga nikoli ni srečal, kar je potrdil tudi Berišaj. "Se pa zelo dobro pozna s kom? S spoštovanim poslancem Janezom Janšo," je poudaril Golob in dodal, da se je zato zgodba umaknila iz medijev, ker so v SDS-u ugotovili, da se Berišaj lahko poveže zgolj z vodjo SDS-a.
Mahnič je v dopolnitvi odgovora dejal, da je "vse črno na belem" in da ne gre za nobene "inscenacije". Glede poznanstva med Berišajem in Janšo je Mahnič dejal, da ne govori o poznanstvih, ampak o nakazilih denarja. "Kam je šel denar, ki je končal v sumljivih podjetjih na Balkanu," je svoje vprašanje ponovil poslanec SDS-a.
"V resnici nimate namena spraševati, ampak podajati trditve," je Mahniču v odgovoru dejal premier. Znova je zatrdil, da se z računov Gen-I ni dvigovala gotovina. Dodal je, da podjetje posluje v 22 državah in da poslovanje nadzirajo revizorji in številne druge institucije. "Gen-I ne bi mogel obstajati in delovati in biti med največjimi in najbolj cenjenimi trgovci ne samo v JV Evropi, ampak tudi v centralni Evropi, če bi kdo sploh razmišljal, kot razmišljate nekateri od vas," je odgovoril Mahniču, ki je nato predlagal, da se o tematiki opravi razprava.
"Govorimo o državnih financah, govorimo o denarju, ki je na Balkanu neznano kam izginil," je ponovil poslanec SDS-a.
Golob o lesni industriji: Cilj bi morali biti izdelki z višjo dodano vrednostjo
Predrag Baković (SD) pa je premierju zastavil vprašanje v zvezi s prodajo slovenskega lesa v tujino. Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) letno razpolaga z okoli 700.000 kubičnih metrov gozdno-lesnih sortimentov, ki jih dobavlja podjetjem v lesni predelavi – kot je v poslanskem vprašanju poudaril poslanec, so te pogodbe konec lanskega leta potekle, ven pa so šle nove odločbe, s katero velika večina podjetij po poslančevih besedah ni zadovoljna. Od SiDG-ja bodo namreč prejela manj kot v preteklih letih.
"Zgodilo pa se je še nekaj. Na razpise so se lahko tokrat prijavila tudi nekatera podjetja iz Hrvaške, ki do zdaj niso konkurirala," je dejal in pojasnil, da gre za posledico spremenjenih pravil prejšnje vlade. Slovenska podjetja na drugi strani ne morejo konkurirati na Hrvaškem, če tam nimajo sedeža podjetja. Bakovića je zanimalo, ali bo vlada spremenila oziroma preklicala pravila prodaje gozdno-lesnih sortimentov, ki jih je postavila prejšnja vlada in ki se nanašajo na prodajo lesa hrvaškim podjetjem in seveda ravnala v skladu z reciprociteto.
Lesnopredelovalna industrija v Sloveniji je po besedah premierja Goloba že dlje v precejšnji krizi. "Predelovanje v izdelke z višjo dodano vrednostjo bi moral biti osnovni cilj, kam želimo plasirati slovenski les kot strateško dobrino," je dejal v odgovoru na poslansko vprašanje. "Uveljavljanje reciprocitete se lepo sliši. Če bo to možno, lahko to pogledamo, je pa težko reči vnaprej," je odgovoril Golob. Tudi če bi se vsi tuji kupci izločili iz razpisa, po premierjevih pojasnilih to ne bi spremenilo dejstva, da so nekatera slovenska podjetja izpadla iz razpisa, ker niso izpolnjevala pogojev. "In ta del je pomembnejši od samo ugotavljanja, kdo je kupec," je poudaril.
Po njegovih besedah si je v preteklosti na področju lesa marsikdo prizadeval za dve stvari –najprej, da bi več lesa ostalo v Sloveniji, in drugič, da bi se predelal v izdelke z višjo dodano vrednostjo. "Jaz mislim, da je ta druga zadeva še bolj pomembna, prav predelovanje v izdelke z višjo dodano vrednostjo bi moral biti osnovni cilj, kam želimo plasirati slovenski les kot strateško dobrino," je izpostavi Golob.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje