DZ je s 55 glasovi za in 29 glasovi proti imenoval devet ministrov 15. slovenske vlade, ki jo vodi Robert Golob. Ministrsko listo so podprli vsi koalicijski poslanci in predstavnika narodnostnih skupnosti, proti pa so glasovali prisotni poslanci opozicijskih strank SDS in NSi. Ministri so funkcije zasedli z reorganizacijo vlade, kot so si jo koalicijski partnerji zamislili ob nastopu mandata. Vlada ima po novem 20 članov, sestavlja jo 19 ministrstev in en vladni urad.

Sorodna novica Golob ob očitkih opozicije: Plačni sistem ne deluje zaradi parcialnih dogovorov preteklih vlad

S potrditvijo devetih ministrskih kandidatov je po osmih mesecih vlada premierja Goloba dobila obliko, kot si jo je zamislil koalicijski trojček ob nastopu mandata junija lani. Predsednik vlade je ob tem ocenil, da čakanje "zagotovo ni bilo potrebno, niti ni bilo v korist države", koalicija pa je bila prisiljena pravico do oblikovanja vlade po lastni meri potrjevati tudi na zakonodajnem referendumu.

"Po osmih mesecih borbe smo prišli do točke, ko lahko zmagovalci volitev uveljavljajo svojo legitimno pravico do oblikovanja vlade po lastni meri. S ponosom lahko rečemo, da ne glede na to, kako si opozicijske sile trudijo onemogočati funkcioniranje vlade, bomo danes končno lahko potrjevali vlado v polni sestavi," je v nagovoru v DZ-ju ob začetku razprave poudaril predsednik vlade Golob.

"Danes je nova vlada tukaj, vsi ministri in ministrice, ki so bili predvideni že junija, so danes tudi potrjeni," je dejal Golob. Prav to pa po njegovih besedah kaže, da je bil predlog sprememb zakona o vladi, ki med drugim prinaša ustanovitev treh novih ministrstev, premišljen.
Vlada, ki bo po novem štela 20 resorjev, je po Golobovem prepričanju organizirana tako, da se bo lahko spoprijemala z najpomembnejšimi izzivi, in sicer izzivi na področju stanovanjske politike, dolgotrajne oskrbe, šolstva in vzgoje ter podnebnih politik.

Golob: Kljub različnim pogledom smo enotni

Kot dodaja, je ob tem ponosen, da vlada kljub marsikdaj različnim pogledom deluje enotno. "Stvari, o katerih marsikdo dvomi, se dogajajo v tej koaliciji," ocenjuje Golob. Dokler bo koalicija delila skupne vrednote in cilje, bo to enotnost lahko vzdrževala, tudi čez celoten mandat, meni Golob. "Koalicija ostaja enako enotna v zavezi, da v državo pripelje normalen, spoštljiv, odprt dialog, ki dopušča tudi drugačna stališča do marsičesa, a hkrati najde skupne rešitve," je dejal premier. Prav tako je koalicija po njegovih besedah enotna, da državo po več desetletjih spravi na pot reform, ki jo bodo modernizirale. "To je tista zaveza in odgovornost, ki jo sprejemamo in za katero smo se tudi podali na volitve," je poudaril.

Vlada, ki bo po novem štela 20 ministrov, se je danes tudi že sešla na seji. Na njej so po napovedih imenovali tudi državne sekretarje na novoustanovljena ministrstva in ministrstva s spremenjenimi delovnimi področji.

Po odstopu ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar sicer še vedno ostaja nezaseden stolček na čelu notranjega ministrstva. Premier za zdaj opravlja pogovore z morebitnimi kandidati, imen pa javnosti še ne razkriva.

Golob je še zatrdil, da zaradi logističnih in operativnih opravil ob reorganizaciji vlade njeno delo ne bo trpelo. Se pa ob tem obeta rebalans proračuna, po Golobovih besedah najverjetneje v roku meseca ali dveh.

Padcu podpore vladi, ki jo po zadnjih javnomnenjskih anketah podpira dobra polovica vprašanih, premier ne pripisuje večjega pomena. "Smo v težkih časih, težki časi zahtevajo tudi nepriljubljene rešitve," je dejal in poudaril, da koalicija v vlado ni stopila, da bi tekmovala v všečnosti ukrepov, saj to v času krize niti ni mogoče. Ključna bo tako presoja državljanov ob koncu mandata, ki bodo takrat ocenili, ali je bila vlada pri svojem delu uspešna ali ne, je prepričan Golob.

Tri nova ministrstva

Po novembrski referendumski potrditvi zakona o vladi ta dobiva tri nova ministrstva – in sicer ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter ministrstvo za solidarno prihodnost – nekaj že delujočim ministrstvom pa so spremembe prinesle nekoliko spremenjena področja dela, dve vladni službi pa preraščata v ministrstvo. Po izvolitvi je devet ministrov priseglo pred DZ-jem, nekateri že drugič v tem mandatu. Za tem se je Golobova ministrska ekipa sešla tudi na seji vlade.

Vlada, ki napoveduje, da bo leto 2023 v znamenju številnih reform, ob tem zagotavlja, da bo z reorganizacijo učinkovitejša pri reševanju številnih izzivov, ki jo čakajo. Še vedno sicer ostaja odprto vprašanje ministrstva za notranje zadeve, saj je po odstopu Tatjane Bobnar to ministrstvo brez vodje. Začasno naloge ministrice opravlja ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Premier se s kandidati še pogovarja.

Leto 2023 bo leto reform

"Zakaj je pomembno, da oblikujemo tri nova ministrstva? V zadnjem času pogosto govorimo, da bo leto 2023 leto reform. Leto, v katerem bomo izpeljali nujno preobrazbo, modernizacijo naše države, ki je naravnana dolgoročno. In ravno tri nova ministrstva bodo nosilci treh pomembnih reform," je pojasnil Golob.

Ministrstvo za solidarno prihodnost bo po njegovih besedah moralo pripraviti ne samo preobrazbo dolgotrajne oskrbe, ampak predvsem stanovanjsko reformo. "Reformo, s katero bomo stanovanjsko politiko redefinirali na način, da bomo z njo uravnavali tudi dotok potrebne delovne sile kamor koli – ali znotraj Slovenije ali v Slovenijo. Z njo bomo poskusili zadržati mlade ter dejansko znižati stroške bivanja vsem državljanom." Kandidat za ministra Simon Maljavac je že danes državni sekretar na ministrstvu za delo in je v teh mesecih po Golobovih trditvah že aktivno sodeloval pri pripravi zametkov reform, ki jih bo izvajalo njegovo ministrstvo.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je drugo novo ministrstvo. Področje vzgoje, osnovnega in srednjega šolstva namenoma izločajo iz trenutnega resorja za visoko šolstvo, je povedal premier, saj želijo postaviti temelj, na podlagi katerega bi po 20 letih pripravili reformo osnovnega šolstva. "Z njo bomo približali osnovno šolstvo izzivom današnjega časa." Darjo Felda je bil kot državi sekretar že zdaj pristojen za to področje. Golob je poudaril tudi, da je že v preteklih mesecih potekala obširna razprava, kakšno šolstvo si Slovenija zasluži.

Tretjega novega ministrstva – ministrstva za podnebje in tehnologijo – ne bo vodil nov minister, ampak dozdajšnji minister za infrastrukturo Bojan Kumer. "Zdaj, ko je energetska kriza za silo pogašena, bo to ministrstvo moralo pripraviti ukrepe, kako se energetska kriza nikoli več ne bo ponovila," je poudaril premier. Podnebje in energija imata dva cilja, ki sta samo na videz nezdružljiva, je prepričan Golob, ki je dodal, da samo z dolgoročnimi brezogljičnimi ukrepi lahko pripeljemo do tega, da bomo imeli pokrite energetske potrebe, hkrati pa ne bomo uničevali planeta. "Letos se bo pripravil dopolnjen nacionalni energetsko-podnebni načrt. Reforma energetskih potreb in energetske proizvodnje bo dolgoročno zaznamovala vse pore naše družbe," je dodal.

Nova kandidatka za ministrico je tudi Alenka Bratušek, ki prevzema ministrstvo za infrastrukturo. "Prihaja na področje, ki ga dobro pozna, saj je že bila ministrica. Verjamem, da bo učinkovita pri nadzoru in izvedbi velikega investicijskega cikla in da bomo na ta račun privarčevali kakšen evro," je dejal premier.

Preostalih pet ministrov je bilo ministrov že do zdaj oziroma so bili vodje vladnih služb. Dve vladni službi sta se prekvalificirali v ministrstvi. To sta ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, ki ga bo še naprej vodil Aleksander Jevšek, ter ministrstvo za digitalno preobrazbo, na čelu katerega prav tako ostaja Emilija Stojmenova Duh.

Felda in Papič bosta delovala na sedanji lokaciji ministrstva za izobraževanje na Masarykovi, Kumer ostaja v svoji pisarni ministrstva za infrastrukturo na Langusovi, Bratuškova pa bo dobila pisarno v sosednji stavbi z vhodom s Tržaške. Tudi Maljevac bo za zdaj še naprej deloval na istem naslovu kot ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer je bil doslej državni sekretar.

V koaliciji zadovoljni, opozicija dvomi o učinkovitosti

V koaliciji so zadovoljni, da po osmih mesecih delovanja vlade končno prihaja do predvidene reorganizacije, v opoziciji pa ocenjujejo, da širitev ministrskega zbora ne bo povečala učinkovitosti vlade.

"Današnja rekonstrukcija vlade bo njeno operativnost samo še povečala. Je nujna, saj ministrski zbor v letošnjem letu po vseh uspešnih interventnih ukrepih čaka zahtevno oblikovanje obljubljenih reform," je poudaril vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic.

Vodja poslanske skupine SD-ja Jani Prednik je dejal, da še nobeni vladi ni bilo treba tako dolgo čakati na popolnitev ekipe, hkrati pa da še nobena vlada ni imela tako široke legitimnosti, da se organizira na predviden način, saj je bil zakon o vladi novembra potrjen na referendumu.

Vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec je med novimi ministrstvi izpostavil ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, s katerim bo po njegovih besedah okolje dobilo svoj resor, ki si ga zasluži.

"Po skoraj osmih mesecih vlade Roberta Goloba lahko ugotovimo, da so glavne prioritete koalicije in vlade udobni ministrski in ostali fotelji, številna koriščenja privilegijev na račun davkoplačevalcev," pa je bila kritična vodja poslanske skupine SDS-a Jelka Godec. Reorganizacija vlade po mnenju SDS-a namreč prinaša nejasno združevanje in prenašanje področij med ministrstvi, med njimi pa je smiselnih združevanj zelo malo.

Poslanka NSi-ja Vida Čadonič Špelič je poudarila, da bi morali biti med prioritetami vlade optimizacija in racionalizacija dela javne uprave, a "danes delamo ravno obratno". Opozorila je, da predvideno število ministrstev pomeni najobsežnejšo slovensko vlado od leta 1993.