Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar je svoj odstop napovedala v sredo po zaostrenih odnosih s premierjem Robertom Golobom. Kot je napovedala, jo je podpisala takoj po današnji vrnitvi iz Bruslja in jo že poslala predsedniku vlade, poroča Televizija Slovenija. Med razlogi za svojo odločitev je navedla, da premier ni želel potrditi članov njene ekipe. Prepričana je, da je šlo pri Golobovem odnosu do nje in do vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava za politično vmešavanje.
Golob je zavrnil predlog za imenovanje vodje policije Boštjana Lindava na to funkcijo s polnim mandatom, povrnitev zaupanja pa naj bi pogojeval tudi z "odpustitvijo določene osebe iz policije". Golob je tudi od Lindava zahteval poročilo o domnevnih političnih pritiskih. V četrtek objavljenem delno anonimiziranem poročilu je v. d. generalnega direktorja policije navedel, da se vpliv politike na delo policije po njegovih navedbah kaže pri zahtevah po kadrovanju in razrešitvah določenih ljudi mimo pravil.
Namestnik generalnega direktorja Igor Ciperle pa je po pooblastilu Lindava v dodatnem pojasnilu nato navedel, da v mandatu te vlade ni bilo primera, da bi kdor koli od ministrov, državnih sekretarjev ali drugih funkcionarjev želel pridobiti informacije o konkretnih postopkih, ki jih vodi policija, ali vplivati nanje. Premier Robert Golob naj bi se odzval, potem ko bo dobil tudi uradno ministričino odstopno izjavo, je poročala TV Slovenija. Golob sicer meni, da pritiskov ni bilo, odstop notranje ministrice pa bo zaradi izgube zaupanja sprejel.
Ministrici bo funkcija prenehala v 14 dneh
V kabinetu predsednika vlade so potrdili, da so odstopno izjavo Tatjane Bobnar prejeli. Po prejemu pisne odstopne izjave ima premier sedem dni časa, da o odstopu pisno obvesti predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. Obvestilo o odstopu se nato uvrsti na dnevni red seje DZ-ja najpozneje v sedmih dneh po prejemu obvestila. Ministrici bo funkcija s tem prenehala.
Predsednik vlade mora nato v desetih dneh po prenehanju funkcije ministrice predlagati novega ministra ali obvestiti državni zbor, da bo funkcijo tega ministra začasno opravljal sam ali jo poveril drugemu ministru. Ko bo predlagan, se bo kandidat za novega ministra najprej tri dni in najpozneje sedem dni po vložitvi predloga predstavil pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora. Če bo njegova predstavitev ocenjena kot uspešna, bo moral še skozi sito poslank in poslancev na plenarni seji DZ-ja.
Ministrica podala tudi prijave
Tatjana Bobnar je zadevo že prijavila tožilstvu in Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), od katerih pričakuje, da se jasno opredelijo do ravnanj predsednika vlade. "Na KPK-ju smo prejeli njeno prijavo," je potrdil tudi predsednik komisije Robert Šumi, ki je ob tem dodal, da je prijava ministrice trenutno predmet predhodnega preizkusa in da jo KPK obravnava prednostno.
Šumi se je takoj, ko je prijava prispela na komisijo, zaradi potencialnega dvoma o njegovi nepristranskosti, izločil iz postopka. Pred nastopom mandata je bil namreč zaposlen v policiji. "Najbrž ni relevantno, kaj si mislim. Zagotovo je predsednik vlade pristojen, da vodi vlado, se pogovarja z ministri, postavlja cilje, določa naloge in tako naprej. Po drugi strani pa je v tem konkretnem primeru zagotovo ministrica tista, ki pa presoja, ali je to v sklopu dovoljenega, dopustnega ali pa že posega v neko sfero nezakonitega ali neetičnega. Na pamet ali na prvo žogo tu resnično ni moč ničesar reči, je dejal za Radio Slovenija.
Politični pritisk premierja ali politično izsiljevanje ministrice?
"Takšnih pritiskov nisem bil nikoli deležen, tako da je takšno vprašanje hipotetično," je o tem, kako bi ravnal, če bi se kot minister znašel v podobnem položaju kot Tatjana Bobnar, dejal Vinko Gorenak, nekdanji poslanec SDS-a, ki je bil med letoma 2012 in 2013 v drugi vladi Janeza Janše notranji minister. "Če pa se skušam danes postaviti v njeno vlogo, pa moram reči, da ima kar prav s to ostrino svojih izjav," meni Gorenak, ki ocenjuje, da je bila ministrica deležna političnih pritiskov. "Če (predsednik vlade) direktno naroča, koga je treba menjati, potem je tukaj nekaj hudo narobe. To je njena pristojnost ali pa pristojnost vlade, če gre za takšna imenovanja," je dejal v Odmevih Televizije Slovenija.
Drugačno mnenje ima Boštjan Poklukar, ki je bil notranji minister v vladi Marjana Šarca med letoma 2018 in 2020, zdaj pa je vršilec dolžnosti direktorja Uprave Republike Slovenije za vojaško dediščino in član Gibanja Svoboda. "Slovenija že cel teden gleda politično izsiljevanje predsednika vlade s strani ministrice za notranje zadeve," je prepričan. "V javnost prihajajo skoraj da že smešna, bizarna poročila, ki jih javnost prebira. Na takem mestu, ko izgubiš zaupanje predsednika vlade, seveda takoj greš, ne pa da še politično mrcvariš predsednika vlade in celotno vlado še cel teden do tvojega odstopa," je dejal.
"Predsednik vlade je večkrat jasno povedal, da je treba policijo depolitizirati. To je ne nazadnje tudi zahteva civilne družbe. Ko danes pogledamo znotraj slovenske policije, vidimo, da so tam še vedno ljudje, ki so odločali o tem, da so s protestov odnašali bralce ustave, špricali z vodnim topom množico in zaplinjali Ljubljano. Tu bo treba narediti domačo nalogo in verjamem, da bo naslednja garnitura na ministrstvu za notranje zadeve to tudi naredila," je še dejal Poklukar.
Gorenak je na vprašanje, kako to, da iz opozicije, ki je ministrico pred nekaj tedni interpelirala, zdaj prihajajo izrazi podpore, dejal, da po njegovi oceni to ni preobrat. "Gre preprosto za to, da so bili v interpelaciji neki očitki, ki jih je prestala s parlamentarno večino in nič drugače," je dejal in poudaril, da je v sporu s predsednikom vlade na strani ministrice. Ob tem je Tatjani Bobnar sicer očital tudi nenačelno ravnanje: "Od predsednika vlade zahteva, da si sama oblikuje ekipo, hkrati pa piše zakon, s katerim bo ona in ta vlada določila, kdo bo generalni direktor policije in šef NPU-ja, ki pa ga ne bo mogel zamenjati niti bodoči predsednik vlade niti minister. Tako da je tudi dvolična."
Poslanec SDS-a Mahnič: Ministrica Bobnar z odstopom dela napako
"S svojim odstopom je predsedniku vlade omogočila, da bo dejansko postavil ministra, potem pa tudi generalnega direktorja policije, ki bo vse njegove želje oziroma zahteve pridno izpolnjeval," je v izjavi za medije dejal poslanec SDS-a Žan Mahnič. Ob tem ocenjuje tudi, da se bo ob dejstvu, da sta zdajšnji šef policije Boštjan Lindav in Tatjana Bobnar tandem že vso njuno kariero v policiji, Lindav z nastopom novega ministra težko obdržal na položaju.
Mahnič ne vidi razloga, da ne bi verjel očitkom Tatjane Bobnar o političnem vmešavanju v policijo, saj da ministrica "rada vse govori pred kamerami". Tatjana Bobnar namreč tokrat ni prvič javno spregovorila o političnem vmešavanju v delo policije. Ob nenapovedanem obisku pooblaščene skupine komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) DZ februarja 2020 na policiji je kot tedanja generalna direktorica policije na primer zavrnila vpogled v informacije, ki se niso nanašale na zakonsko pristojnost Knovsa. Kot je takrat dejala, jo je prav takratni podpredsednik Knovsa Mahnič ob obisku "opozoril na njeno prihodnost".
V SDS-u so na začetku jeseni proti Tatjani Bobnar nastopili tudi z interpelacijo, Mahnič pa ji je danes povsem nasprotno stopil v bran, med drugim z besedami, da ji "kar se tiče strokovnosti, v njeni karieri težko kar koli očitamo".
V luči omenjenega poročila Mahnič kot najresnejše očitke izpostavlja domnevno zahtevo Roberta Goloba po menjavi na čelu policijske uprave Nova Gorica in to, da je na več sestankih med dvema državnima organoma, ki so bili sklicani z namenom izpolnitve uredbe vlade, s katero je bilo varovanje predsednika vlade prepuščeno Službi za varovanje predsednika vlade, sodeloval človek, ki v nobenem od navedenih organov ni zaposlen.
"Predstavljajte si, da bi se to dogajalo v času vlade Janeza Janše, kakšen vik in krik bi bil, interpelacije, verjetno konstruktivna nezaupnica, ustavna obtožba in tako naprej, tukaj gre za dvojne vatle. Gibanje Svoboda je zmagalo na volitvah predvsem tudi zaradi tega, ker je govorilo o depolitizaciji policije, zdaj pa vidimo, da takšnega brutalnega vmešavanja v policijo v Sloveniji še ni bilo," je dejal Mahnič.
O tem, ali tudi sami razmišljajo o konstruktivni nezaupnici, pa je dejal, da si glede na razmerja moči v DZ-ju ne delajo utvar, da bi ta lahko uspela. "Obstajajo tudi pravni instrumenti, ki se jih lahko poslužiš, pa nimajo nobene veze z glasovanjem v DZ," je sklenil.
Horvat: Vlada ima napačne prednostne naloge
V drugi opozicijski stranki NSi po napovedanem odstopu notranje ministrice obžalujejo, da v vladni koaliciji nastajajo razpoke. V tem času bi si želeli stabilno vlado, ključni problem te vlade pa so njene prednostne naloge – ukvarja se s primerom Bobnar, ne z gospodarstvom, je dejal poslanec NSi-ja Jožef Horvat. "Ključni problem so prioritete vlade, to ni gospodarstvo, je pa brutalno kadrovanje, čistke," je v odzivu na napovedani odstop ministrice ocenil Horvat.
Vsebine poročila ministrice in v. d. generalnega direktorja policije Horvat ni komentiral. Zatrdil je, da se v NSi-ju s tem ne ukvarjajo. "To je stvar te vlade, ki je padla na vseh obljubah, ki smo jih poslušali in so jih poslušali volivci pred volitvami, kako bo ta vlada kadrovala izključno po strokovnosti in kompetencah," meni.
Po njegovih besedah pa se pri danem primeru kaže, kako so bili volivci ogoljufani, vlada pa po Horvatovi oceni nima več takšnega zaupanja, kot ga je imela na dan zaprisege. Ali bodo omenjeni očitki notranje ministrice predmet katere izmed sej komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), ki jo vodi poslanec NSi-ja Janez Žakelj, Horvat ni želel komentirati. Če se bo to zgodilo, bo javnost o tem pravočasno obveščena, je dejal.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje