Dan po napovedi odstopa notranje ministrice Tatjane Bobnar prah na političnem parketu dviguje vsebina poročila šefa policije Boštjana Lindava, v katerem ocenjuje, da se vpliv politike na delo policije kaže predvsem pri zahtevah po kadrovanju. V vladnih vrstah očitke zavračajo in poudarjajo, da je policija organ v sestavi notranjega ministrstva.

Svoje navedbe je v Odmevih nekoliko razjasnila in vladne zavrnila notranja ministrica. Pogovor je vodil Igor E. Bergant.

Sorodna novica Lobnikar: Nič ni narobe, če premier želi pogovor z direktorjem policije

Po današnji seji vlade se zdi, da v razumevanju, kaj je politično vmešavanje v delo policije, niste skladni niti s predsednikom vlade, niti ministrico za pravosodje, niti vašim državnim sekretarjem Brankom Lobnikarjem. Ali to pomeni, da ste v tej oceni v bistvu povsem osamljeni?
Težko bi komentirala to osamljenost. Dejstvo je, da neodvisnost policije pomeni, da seveda sama izvaja operativne naloge v skladu z zakonodajo po usmeritvah državnega tožilca. In po drugi strani so kadrovska politika, napredovanja, premeščanja ali morebiti prekinitev delovnega razmerja stvar predstojnika državnega organa, torej generalnega direktorja policije.

Se pravi, vi razumete dejstvo, da vlada gospoda Lindava ni želela potrditi za šefa policije, za vmešavanje. Tudi to, kar ste danes rekli na novinarski konferenci, da je predsednik vlade od vas izrecno zahteval neko kadrovsko spremembo v policiji, to vse je za vas zagotovo politično vmešavanje?

Sorodna novica Ali Golobovo varnostno službo neformalno vodi nepravnomočno obsojeni?

Seveda. Kot rečeno, kadrovska politika je v edini pristojnosti predstojnika organa, torej generalnega direktorja policije. In to, da je tako pomemben državi organ, kot je policija, več kot šest mesecev voden s strani osebe, ki nima polnega mandata in je samo na funkciji vršilca dolžnosti, ob tem, da se javno pričakuje, ker je bilo tako tudi poudarjeno, da opravi določene kadrovske premike, je to zagotovo vplivanje politike na policijo, ker ta oseba lahko potem pričakuje, da bo dobila polni mandat samo, če opravi to, kar nekdo od njega pričakuje.

In da, bilo mi je rečeno, da si bom pridobila zaupanje samo na ta način, da bo določena oseba izgubila službo oziroma bo prekinjeno delovno razmerje, kar je seveda popolnoma neustrezno.

Vaš cilj in seveda tudi cilj Gibanja Svoboda pred volitvami je bil depolitizacija policije, povrnitev najvišjih strokovnih standardov. Je zdaj, ko odhajate, ob dejstvih, ki jih navajate, ta cilj sploh še izvedljiv?

Sorodna novica Bobnar: Golob povrnitev zaupanja pogojeval z "odpustitvijo določene osebe"

Depolitizacija policije se lahko zgodi samo s krepitvijo demokratičnih procesov znotraj policije in spremembo zakonodaje. Vse to smo v mojem mandatu naredili. Odredili smo nadzor nad ravnanjem policije na protestih v zadnjih dveh letih. Vse ugotovljene nepravilnosti in nezakonitosti smo posredovali na državno tožilstvo, da se ugotovi tudi subjektivna odgovornost. Pripravili smo spremembe zakonodaje, ne nazadnje uredbo o sodelovanju med policijo in državnim tožilstvom, tudi zakona, zato da se dejansko naredi ločnica med delom politike in neposredno operativnim izvajanjem nalog policije. Pripravili smo spremembo zakonodaje tudi v tem smislu, da se krepi avtonomija Nacionalnega preiskovalnega urada in funkcija generalnega direktorja policije, da se take stvari v prihodnje ne bi več dogajale. Pripravili smo tudi spremembo zakonodaje, da Ljubljana nikoli več ne bo zaplinjena na tak način, kot smo mu bili priča. Vse smo delali v smeri krepitve človekovih pravic, sodelovanja z lokalno skupnostjo, sodelovanja z nevladnimi organizacijami na področju migracij, na področju preprečevanja femicida in ne nazadnje, ankete so pokazale, da se je zaupanje v delo policije pod vodstvom magistra Boštjana Lindava in pod mojim vodstvom ministrstva za notranje zadeve znatno okrepilo.

Ali menite, da so zdaj vrata v vnovično ali v novo politizacijo policije spet odprta?
Jaz menim, da če dejansko želimo depolitizirati ta sistem, so nujno potrebne ustrezne zakonske spremembe, predvsem pa, da so delovnopravni ukrepi v izključno pristojnost prepuščeni predstojniku organa, torej generalnemu direktorju policije. Ne pa, da se od neke politične stranke ali od kogar koli pričakuje neko obračunavanje z ljudmi, ki sploh niso povezani ne z nezakonitim ravnanjem na protestih, ne z nekim pridobivanjem mandatov v prejšnji sestavi vlade.

Sorodna novica Odzivi strank: Ločiti je treba med pritiski in iskrenim pogovorom

Kaj to pomeni za obljubljeno drugačno javno komunikacijo za to vlado, je na dlani. Pojavile so se informacije, da ste iz kabineta novoizvoljene predsednice republike dobili vabilo v krog njenih svetovalk in svetovalcev. Ali to drži?
Kar se tiče moje usode po prenehanju funkcije, je zakonodaja popolnoma jasna, kam se lahko funkcionar vrne. Tak je tudi moj namen. Sicer bo pa javnost o vsem obveščena.

Ali se v prihodnosti morda vidite v ožjem krogu svetovalk in svetovalcev predsednice republike?
Prihodnost bo vse prinesla. Težko v tem času kar koli povem na to temo.

Kdaj pa boste lahko povedali?
Kot vedno rečem, čas prinese svoje.