Predsednik vlade Robert Golob v sredo od vršilca dolžnosti direktorja policije Boštjana Lindava pričakuje odgovore na očitke glede političnih pritiskov na policijo, ki jih je v petek omenjala ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar. Lindav se je na Golobovo zahtevo odzval skopo: "Odgovor bom pripravil v skladu z zakonom."

Sorodna novica Premier Golob od Lindava pričakuje pojasnila o morebitnih političnih pritiskih nanj

Kot je poročal Radio Slovenija, so nekateri uslužbenci notranjega ministrstva, ki spadajo v ožji krog ministrice Bobnar, prepričani, da je to, da bi direktor policije pisno poročal neposredno predsedniku vlade, v neskladju z zakonom o delu in organiziranosti v policiji, ki določa, da pisna poročila od direktorja policije lahko zahteva zgolj nadrejeni minister, torej Tatjana Bobnar.

Lobnikar: Golobovo ravnanje je normalno

Medtem se državni sekretar na notranjem ministrstvu Branko Lobnikar s tem ne strinja. "Povsem normalno je, da predsednik vlade, ki vodi vlado Republike Slovenije, katere del je tudi ministrstvo za notranje zadeve, pričakuje tudi od organov v sestavi, da poročajo o svojem delu in o okoliščinah, v katerih delo opravljajo. Zato v omenjenem naročilu predsednika vlade ne vidim nič spornega," je Lobnikar dejal ob robu nacionalne konference o varnosti v lokalnih skupnostih v Celju.

"Razumeti je treba, da živimo v parlamentarni demokraciji in da je politika sestavni del sodobne demokratične družbe in zato ni nič narobe s političnim," je dejal Lobnikar. Kar pa je po njegovem mnenju pomembno pri zagotavljanju policijskega dela, pa je, "da je naloga politike strateško usmerjati delovanje policije, zahtevati od policije, da izvaja določene naloge, kot so na primer prioritete na področju zagotavljanja varnosti v družini ali v cestnem prometu". "Operativno pa je policija odgovorna sama, da izvede te naloge in potem o tem tudi poroča," je dodal.

Politika po njegovih besedah "nikoli, ne prej ne danes, ne more odločati, kaj konkretno naj policija dela, in kdo so ljudje, ki naj delajo te stvari". "V ta namen imamo predstojnika organa v sestavi, ki je odgovoren tudi politiki, da so naloge dobro opravljene," meni Lobnikar.

Ob tem je poudaril še, da so imele vse politične sile do zdaj "vedno skomine, da bi nadzorovale delo represivnih organov, zato je od pametne politike pričakovati, da se samoomejuje pri uporabi svoje moči" in da se zaveda odgovornosti tako do skupnosti kot tudi do sistema v državi. "Takšni vplivi na dolgi rok ne služijo ne državljanom, ne politiki, ne državi," je dodal.

Žaberl: Politično vmešavanje v operativo je nedopustno

Politično vmešavanje v operativno delo policije je nedopustno, ob zaostritvi odnosov med notranjo ministrico in premierjem poudarja strokovnjak za vprašanja varnosti na Fakulteti za varnostne vede Miroslav Žaberl. "Ta situacija se bo morala zelo hitro razrešiti," je povedal.

Na vprašanje, kakšen je zdrav odnos med ministrom za notranje zadeve in generalnim direktorjem policije, Žaberl odgovarja, da je ločnica med delom enega in drugega organa jasno določena z zakonom. Minister za notranje zadeve med drugim sme dajati obvezne usmeritve in navodila policiji za izvajanje njenih nalog, ne sme pa se vpletati v konkretne operativne postopke, ki jih izvaja policija. To ne velja le za notranjega ministra, temveč tudi za politiko na splošno, je poudaril.

"Nihče iz politike nima pravice vplivati na operativno samostojnost policije. To pomeni, da se nihče ne sme vmešavati v konkretni kazenski ali prekrškovni postopek in naročiti policiji, koga, kdaj in zakaj bo obravnavala ali ne. To je v izključni pristojnosti policije," je poudaril.

Poziv predsednika vlade Goloba, ki od v. d. generalnega direktorja policije Lindava do srede pričakuje pojasnila, kdo in kdaj je v času mandata te vlade izvajal politični pritisk nanj ali na policijo, vključno z ministrico za notranje zadeve Bobnar, Žaberla ni presenetil, saj ga razume v luči očitkov Golobu, da se je politično vpletel v delo policije.

Žaberl: Odločitev vlade je nenavadna

Na vprašanje, kako bo neimenovanje Lindava za polni mandat na čelu policije vplivalo na zaupanje javnosti v delo policije, Žaberl odgovarja, da odločitev vlade ni nezakonita. Se mu zdi pa nenavadno, da vlada ni sledila predlogu notranje ministrice. "Običajno se kadrovski predlogi za vrhovne vodje oziroma za uradnike na položaju predhodno uskladijo in dogovorijo. Zato je ta situacija nenavadna," je poudaril.

Meni pa tudi, da bi bilo treba postopke imenovanja ali razrešitve generalnega direktorja policije urediti drugače. Odločanje o tem je namreč še vedno v pristojnosti vlade, s tem pa je generalni direktor policije žal postavljen v enak položaj kot drugi uradniki, kot na primer direktorji direktoratov, generalni sekretarji in podobno.

"Generalni direktor policije ne sme biti v enakem položaju kot drugi uradniki, ker je policija nekaj posebnega in ker potrebuje operativno samostojnost. Prvi branik operativne samostojnosti pa je generalni direktor. Kolikor vem, so takšne zakonske spremembe v pripravi. V preteklosti smo že imeli takšno ureditev v prej veljavnem zakonu o policiji, toda apetiti politike so bili preveliki, zato je bila zakonodaja v tem delu spremenjena," je še poudaril Žaberl.

Poslanci SD-ja: Ministrica Bobnar svoje delo opravlja strokovno in predano

Ministrica je po mnenju poslanske skupine SD izjemno podkovana, neomajna in poštena. "Pri vršenju dolžnosti ministrice za notranje zadeve so njene vrednote legitimnost in korektnost, kar je pogoj za družbenokoristno delovanje resorja. Njeno vodilo pa zakoni in ustava, kar zagotavlja ohranjanje zaupanja pri državljankah in državljanih, ki je ključno za uresničevanje poslanstva njenega ministrstva in vseh organov v sestavi," so navedli v odzivu.

Spomnili so, da je ministrica Bobnar svoje delo zagovarjala na interpelaciji, ki je bila 14. novembra, in od takrat se njeno delovanje ni spremenilo. Temu primerno se tudi stališče poslancev do njenega dela ni spremenilo.

"V poslanski skupini delovanje ministrice za notranje zadeve ocenjujemo kot dobro in ustrezno. Želimo si, da bi vsi akterji čim prej uskladili morebitna nesoglasja, saj je stabilnost izjemnega pomena za delovanje države," so še zapisali.

Klakočar Zupančič: Treba je ločevati med političnimi usmeritvami in političnim vmešavanjem

Podpredsednica največje vladne stranke in predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je v izjavi za medije dejala, da je po zakonu o vladi vsak minister dolžan voditi in organizirati delo ministrstva, ki ga vodi skladno s sprejeto politiko. To je pa po njenih besedah politika, ki so ji volivci večinsko podelili na volitvah. "Da se sprejeta politika udejanja, implementira na posameznih ministrstvih, so odgovorni ministri, kot prvi in tudi zadnji pa predsednik vlade," je dejala Klakočar Zupančič.

Politično vmešavanje vlade v delo ministrstva ali organa v njegovi sestavi, kot je v primeru ministrstva za notranje zadeve policija, pa je po njenih besedah "nekaj popolnoma drugega". "Politično vmešavanje ni dopustno in je lahko celo kaznivo dejanje," je še strnila.

O sporu med Golobom in Tatjano Bobnar je sicer tekla beseda tudi na poslanski skupini Gibanja Svoboda, Klakočar Zupančič pa je danes še zatrdila, da po njihovih informacijah do političnega vmešavanja v delo policije ali drugih državnih organov v mandatu te vlade ni prišlo. Po njenih besedah bodo zdaj najprej počakali na poročilo v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava, o tem, ali bodo zahtevali še kakšna dodatna pojasnila notranje ministrice, pa se bodo v poslanski skupini še pogovorili.

Levica se ne bo vpletala v spor med premierjem in notranjo ministrico

Koordinator Levice in podpredsednik vlade Luka Mesec je ob zaostritvi odnosov med notranjo ministrico Bobnar in premierjem Golobom dejal, da se v to ne bo vmešaval, a da spor ne vpliva na odnose med Svobodo in Levico.

Mesec je na novinarski konferenci, na kateri so sicer predstavljali delo prihodnjega ministrstva za solidarno prihodnost, dejal, da je s predsednikom vlade o sporu z notranjo ministrico govoril, vsebine pogovora pa ne bo razkrival. "Javno povem predvsem to, da želim, da se ta stvar uredi in da se čim prej akterja med seboj pogovorita na ustrezen način," je dejal.

Poudaril je, da ni akter v tem sporu, zato se vanj ne more in ne misli vmešavati, niti na kakršen koli način v njem ne bo udeležena Levica. "To je pač spor med notranjo ministrico in predsednikom vlade in bom prepustil, da se na tej ravni tudi razreši," je dejal.

Na vprašanje o delu Bobnarjeve pa je ponovil svojo oceno, da se mu zdi strokovna. "Njeno delo ocenjujem pozitivno," je navedel. Na vprašanje, ali bi morebiten odhod Bobnarjeve kar koli pomenil za odnose v koaliciji, pa je odločno odgovoril, da ne.

Notranja ministrica Bobnar se je sicer znašla v središču vse glasnejših ugibanj, da bi ob uveljavitvi sprememb zakona o vladi prišlo še do drugih menjav v Golobovi ministrski ekipi. Bobnarjeva na vladi ni uspela ravno s predlogom za imenovanje Lindava na mesto generalnega direktorja policije s polnim mandatom.

Po vnovičnem imenovanju Lindava kot v. d. generalnega direktorja je ministrica v izjavi za medije pretekli petek poudarila, da se mora politika končati pred vrati generalnega direktorja policije. Na tem stališču pa bo vztrajala, četudi jo bo to stalo ministrskega mesta, je napovedala.

Predsednik vlade Robert Golob je po sestanku z Bobnarjevo sporočil, da se "razhajata glede očitkov o politizaciji dela policije". Od v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava do srede pričakuje pojasnila, kdo in kdaj je v času mandata te vlade izvajal politični pritisk nanj ali na policijo, vključno z ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar, so v ponedeljek sporočili iz kabineta predsednika vlade.