Član iniciative in nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber je dejal, da je ministrstvo za zdravje doslej pripravilo le en ukrep, s katerim neposredno rešuje zdajšnjo krizo v zdravstvu. To je zakon za stabilizacijo zdravstva, druge ukrepe pa je Keber označil za "mešanje megle" ter navedel, da je konec leta 2022 v primerjavi z letom prej na pregled čakalo 40.000 bolnikov več, skupaj kar 120.000.

Po Kebrovih besedah gre to delno pripisati posledicam epidemije covida-19, vendar se je lani tudi zmanjšalo število storitev, saj so v javnih bolnišnicah obravnavali 15.000 bolnikov manj, medtem pa so jih zasebniki obravnavali 3000 več. V javnem sektorju je bilo nadalje opravljenih 60.000 manj prvih pregledov, pri zasebnikih pa 27.000 več, je med drugim naštel Keber.

Zato so pripravili novele treh zakonov, z dvema od njih želijo odpraviti dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga nadomestiti s pravičnejšim sistemom, ki so ga nedavno uvedli tudi v Franciji. Ob tem je navedel, da je Slovenija po mednarodnih primerjavah trenutno šele na 86. mestu po indeksu pravičnosti zdravstvenega zavarovanja, saj tisti z najnižjimi dohodki v odstotkih plačujejo trikrat več kot tisti z najvišjimi dohodki.

Z zakonsko pobudo želijo uvesti kombinirani francoski model, ki se zgleduje po t. i. Beveridgeevem in je po mednarodnih primerjavah najboljši. Keber je navedel, da bi po tem predlogu 99 odstotkov upokojencev plačevalo manj od sedanje premije dopolnilnega zavarovanja, manj bi plačevalo tudi 89 odstotkov zaposlenih, saj da ukrep uvaja sorazmerno obdavčitev.

S tretjim zakonom o nujnih ukrepih pa želijo v iniciativi zagotoviti stabilnost zdravstvenega sistema na način, da se dodatna sredstva, namenjena zdravstvu, usmerijo v porabo za najnujnejše posege, za prve preglede in za tiste, ki so najbolj ranljivi ali rizični, je pobudo predstavila članica iniciative Katarina Rotar.

S pobudo želijo ustaviti kadrovsko plenjenje po javnih zavodih, ki so trenutno dojeti kot kadrovski bazen za koncesionarje in zasebnike, ter sprožiti pripravo nove koncesijske pogodbe, ki bo dopuščala manj manipulacij in izigravanja, je med drugim dejala Katarina Rotar.

Član iniciative Jaša Jenull je ob tem poudaril, da so to osnutki zakonov, ki so jih sicer pripravili na podlagi razpoložljivih informacij ter s sodelovanjem stroke in deležnikov v zdravstvenem sistemu, vendar njihovo pripravo razumejo kot odprt proces, v katerem si želijo dopolnitve javnosti.

V oddaji Odmevi je Jenull še dejal, da njihovi predlogi ne zahtevajo dodatnih finančnih sredstev. "Ta sredstva so bila že dana na razpolago za zmanjševanje čakalnih vrst – govorimo o 500 milijonih evrov –, a so trenutno 'padalsko spuščena' v ta sistem in namesto da bi krepila javno zdravstvo, so pospešila prav to, na kar smo že opozarjali, da se bo zgodilo, in sicer da bodo koncesionarji večino teh sredstev porabili. Za povrh pa bodo ta sredstva spodbudila prehajanje kadra iz javnih zdravstvenih ustanov h koncesionarjem, kjer lahko za isto storitev zaslužijo več."

Pozitivni odzivi koalicijskih poslanskih skupin

Poslanci koalicijskih poslanskih skupin Svobode, SD in Levice so se članom iniciative zahvalili za njihov angažma in konstruktivne predloge. Tamara Kozlovič (Svoboda) je dejala, da bodo v sodelovanju z iniciativo in drugimi strokovnjaki lahko pripravili reformo in "nastavili pot javnemu zdravstvu". Damijan Zrim (SD) je dejal, da se koalicija sestaja vsak četrtek in spremlja zakonodajo, ki jo pripravljajo na ministrstvu. Dodal je, da so vrata poslanske skupine SD-ja za iniciativo vedno odprta. Miha Kordiš (Levica) pa je dodal, da je najbolj žgoča točka javne razprave na področju zdravstva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, to vprašanje pa bodo po koalicijski časovnici odprli v aprilu in "konceptualno načeloma zaprli še pred koncem poletja".

Ministrstvo: V petek v javno razpravo dva predloga

Predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj po poročanju TV Slovenija predlogov ni želel komentirati, na ministrstvu za zdravje pa pravijo, da sledijo zavezi in časovnici koalicije. Ob tem so napovedali, da bodo v petek v javno razpravo poslali predloga zakonov o digitalizaciji v zdravstvu in prenovi ZZZS-ja.

O obeh predlogih bi sicer pretekli petek moral razpravljati tudi Ekonomsko-socialni svet (ESS), a se to ni zgodilo. Socialni partnerji namreč do začetka seje niso prejeli izhodišč o strukturni prenovi ZZZS-ja, zato so predlagali zgolj obravnavo predloga zakona o digitalizaciji. Vladna stran je temu nasprotovala, saj je vztrajala pri obravnavi obojega hkrati. Dogovora o dnevnem redu tako niso dosegli in so sejo končali.