Osnutek zakonskega besedila, ki so ga na vladni strani napovedovali že nekaj časa, z njim pa se je vlada seznanila v četrtek, za uslužbence javnega sektorja predvideva plačne stebre, to so delovna mesta, nazivi in funkcije, ki so med seboj primerljivi glede na vsebino del in nalog ali druge okoliščine v zvezi z opravljanjem dela.

V okviru plačnega stebra se zagotavlja načelo enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah. V posameznem plačnem stebru se lahko urejajo, denimo, uvrstitev delovnih mest, nazivov in funkcij v plačne razrede, merila glede določitve višjega plačnega razreda ob zaposlitvi in uvrstitev v višji plačni razred, kot je določen v okviru razpona glede na tarifni razred, zaradi specifičnih oziroma redkih kompetenc, ki se zahtevajo glede na potrebe delovnih procesov. Prav tako se lahko urejajo merila za določitev in izplačevanje delovne uspešnosti.

Pet plačnih stebrov

V prvi plačni steber se uvrščajo funkcionarji, ki so izvoljeni ali imenovani na funkcije v državnih organih samoupravnih lokalnih skupnostih, v drugega pa javni uslužbenci v državnih organih, samoupravnih lokalnih skupnostih, v javnih agencijah, javnih skladih, javnih zavodih s področja obvezne socialne varnosti in gasilci. Ob tem osnutek zakonskega besedila predvideva, da se za javne uslužbence v organih državne uprave, pravosodnih organih in samoupravnih lokalnih skupnosti podrobneje opredelijo merila, način delitve sredstev in postopek za določitev delovne uspešnosti s predpisom vlade, za javne uslužbence v drugih državne organe pa z aktom organa.

Tretji plačni steber je namenjen javnim uslužbencem v zdravstvu in socialnem varstvu, četrti steber pa javnim uslužbencem v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi. Ob tem osnutek za uslužbence v javnih vzgojno-izobraževalnih in visokošolskih zavodih predvideva tudi uskladitev plačila z obsegom učne oziroma pedagoške obveznosti. Peti plačni steber pa je predviden za javne uslužbence v drugih javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih.

Napredovanja in letno usklajevanje

V osnutku zakona je predvideno, da javni uslužbenec lahko napreduje le za en plačni razred, v primeru izjemnih dosežkov izjemoma za dva. Prva tri redna napredovanja bi bila mogoča na vsake dve leti, v od četrti do šesti plačni razred bi napredovali na tri leta, v od sedmi do deseti plačni razred pa v razmiku štirih let. Zdaj lahko javni uslužbenec napreduje vsake tri leta za en oziroma dva razreda.

Osnutek zakona pa med drugim natančneje ne določa načina letnega usklajevanja plačne lestvice, tudi to bo stvar pogajanja med sindikati in vlado, je za Radio Slovenija poročala Katja Arhar.

Od 1. do 67. plačnega razreda

Osnovna plača za 1. plačni razred je 1203,36 evra, za 67. razred pa 8465,50 evra.
Plačna lestvica s plačnimi razredi za javne uslužbence in funkcionarje v javnem sektorju predvideva 67 razredov, pri čemer je določena osnovna plača za prvi razred 1203,36 evra, za 67. razred pa 8465,50 evra. Razmerje med tema dvema zneskoma tako ustreza razmerju ena proti sedem.

V osnutku dokumenta je pripravljena tudi priloga prikaza prevedbe izhodiščnih plačnih razredov delovnih mest, nazivov in funkcij iz sedanje v novo plačno lestvico. Kot prikazuje, bo delovno mesto iz sedanjega 12. plačnega razreda, katerega vrednost po sedanji lestvici je 708,46 evra, po novem v 1. plačnem razredu, ki je določen v vrednosti minimalne plače v letu 2023.

Skupino J bi razporedili po več plačnih skupinah

V ureditvi plačnega sistema obenem ostajajo plačne skupine, ki jih sestavljajo funkcije oziroma delovna mesta in nazivi, značilni za dejavnost, oziroma istovrstna delovna mesta v vseh dejavnostih. Ob tem v osnutku zakonskega besedila dopuščajo tudi možnost, da se delovna mesta plačne skupine J, v katero se uvrščajo spremljajoča delovna mesta iz celotnega javnega sektorja, kot so strokovni, administrativni in drugi strokovno-tehnični delavci, razporedijo po posameznih plačnih skupinah kot ena od plačnih podskupin.

Med dodatki, ki pripadajo javnim uslužbencem, pa v osnutku dopuščajo tudi možnost uvedbe dodatka za prepoved ali omejitev stavke, in sicer v vrednosti štirih odstotkov zadnje objavljene povprečne mesečne bruto plače, če je uslužbencu z zakonom določena prepoved stavke. Če pa je javnemu uslužbencu z zakonom določeno, da mora v času stavke opravljati določene naloge, pa mu za ta čas pripada dodatek k plači v vrednosti dveh odstotkov zadnje povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji.