Poslanec NSi-ja Jernej Vrtovec je v okviru poslanskega vprašanja od premierja želel pojasnila, ali napovedana časovnica davčne reforme še drži, ali so v povezavi z njo znana kakšna nova izhodišča in ali bo lahko vlada brez davčne reforme zagotovila finančne vire za vse druge napovedane reforme. Spomnil je, da so izhodišča za davčno reformo, ki jih je predstavilo ministrstvo za finance, v javnosti naletela na veliko odpora, in opozoril, da je premier konec marca nato dejal, da "mogoče davčne reforme v tem trenutku sploh ne potrebujemo". Kot je opozoril Vrtovec, davkoplačevalci ter potencialni vlagatelji tako ne vedo, kakšni so načrti vlade, kar negativno vpliva na predvidljivost davčnega in poslovnega okolja na splošno.

Davčno reformo je po besedah premierja Roberta Goloba treba razumeti v širšem kontekstu. "Davčna reforma ni bila nikoli mišljena zato, da bomo z njo polnili proračun," je poudaril v odgovoru. Dodal je, da je Slovenija trenutno po obdavčitvi dela druga v Evropi, hkrati pa je najbolj obremenjena s socialnimi prispevki. "Ta del zahteva osvežitev in jo bo tudi dobil. Bo pa to ciljna osvežitev," je napovedal. Golob je dodal, da marca predstavljeni dokumenti in predlogi niso bili politično usklajeni, še manj pa zreli za javno razpravo. "Zato sem jasno povedal, da take davčne reforme, kot je bila predstavljena, ne bo," je dejal Golob in dodal, da trenutno "davčna reforma ni nekaj, kar je v ospredju".

Po njegovih besedah se celotna Evropa pripravlja na prihodnje fiskalno leto in na vnovično vzpostavitev pakta stabilnosti. "Po treh letih izjem, ko je bilo mogoče financirati državni proračun skozi čezmerno zadolževanje, se te izjeme odpravljajo," je opomnil. Odgovor na vprašanje, kako bo Slovenija zagotovila vzdržnost javnih financ, bodo poslanci po besedah Goloba prejeli v okviru obravnave pakta stabilnosti. "V tem dokumentu ni omembe davčne reforme kot vira za zagotavljanje stabilnosti, ampak so navedeni vsi drugi ukrepi," je dodal in zagotovil, da so ukrepe proučili makroekonomisti v okviru strateškega sveta za makroekonomska vprašanja.

"To bo najboljši odgovor na to, kje bomo našli denar znotraj okvirov. Če bo treba zato spreminjati zakonodajo, jo bomo, ko bo to treba," je dodal ter spomnil na mini davčno reformo, uveljavljeno z letošnjim letom, v kateri so po njegovih besedah izpolnili napoved, da bodo povečali neto prihodke tistih, ki imajo manj. Zatrdil je tudi, da država gotovo ne bo obdavčila regresa ali potnih stroškov ali uvedla novih nepremičninskih davkov.

Vprašanje o zamiku gradnje tretje razvojne osi

Poslanka SDS-a Alenka Helbl je predsedniku vlade zastavila vprašanje o tretji razvojni osi. "Gradnja tretje razvojne osi, ki velja za drugi najpomembnejši projekt v državi, imenovan kot razvojni nacionalni projekt, se je po več kot 40 letih od prvih uradnih zamisli začela končno uresničevati avgusta 2021, za kar gre zahvala vladi Janeza Janše," je dejala Alenka Helbl. Dodala je, da je bil načrt Darsa, da bi del od Šentruperta do Slovenj Gradca zgradili do konca leta 2027. "Pod vlado Roberta Goloba pa slišimo in izvemo: ministrstvo za infrastrukturo in Dars bosta predvidoma prihodnji teden predstavila novo časovnico za zamik gradnje tretje razvojne osi," je dejala. Poudarila je, da Korošci niso privolili v to, da "stroji na gradbišču tretje razvojne osi brnijo takrat, ko pridejo kamere", in se ne strinjajo z novimi zamiki časovnice za gradnjo.

Po premierjevem mnenju je to, da Koroška še vedno nima avtocestne povezave, sramota. "Sramota za vse vas, ki ste sedeli v prejšnjih mandatih, še toliko večja kot za nas, ki smo šele prišli," je dejal Golob in dodal, da kljub temu ne bo bežal od tega, da je to pomemben infrastrukturni projekt, ki ga je treba končati. Dodal je, da je prejšnja vlada res postavila časovnico, ki je gradnjo omenjenega dela predvidevala do konca leta 2027, a opozoril, da je bila vloga za gradbeno dovoljenje vložena šele 22. aprila lani, čeprav je bilo napovedano, da bodo dela potekala že od začetka leta.

To po njegovih besedah v ničemer ne spremeni tega, da imamo žal na področju umeščanja v prostor "res slabo zakonodajo, za kar je verjetno odgovoren parlament iz prejšnjih sklicev". "Mi te zakonodaje še nismo spreminjali, jo bomo pa morali. Vsaka stvar, ki se je lotimo v tej državi, vsaka stvar, za katero ljudje vedo in zahtevajo spremembe, vemo, da se jih nihče ni lotil 10 ali pa 15 let. In žal je tudi ta povezava Koroške do matice rezultat vašega dela v preteklih desetletjih," je dodal.

Poslanka SDS-a je izrazila razočaranje, da od premierja ni prejela zagotovila, da časovnica ne bo zamaknjena in da se bo vlada lotila postopkov, ki bodo pospešili gradnjo tretje razvojne osi. Ob tem je vladi očitala, da s svojimi ukrepi ravna v nasprotju s cilji koalicijske pogodbe, ki predvideva regionalizacijo in decentralizacijo Slovenije. Premier je v dopolnitvi odgovora poudaril, da si Korošice in Korošci zaslužijo avtocestno povezavo. "Žal je parlament tisti kraj, ni pomembno pod katero vlado, kjer se sprejema zakonodaja," je dejal in pozval k združitvi moči pri spremembi prostorske zakonodaje, "da bodo časovnice pohitrene".

Minister Brežan predstavil tri dejavnosti za pospešitev infrastrukturnih projektov

Pristojni minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je medtem v nadaljevanju seje v odgovoru na vprašanje glede ukrepov za pospešitev izvedbe infrastrukturnih projektov predstavil tri glavne dejavnosti ministrstva. Najprej je omenil proces digitalizacije na področju urejanja prostora. Pri pripravi prostorskih načrtov gre za projekt ePlan, pri izdaji gradbenih dovoljenj pa projekt eGraditev. Te rešitve se po ministrovih zagotovilih na ministrstvu intenzivno razvijajo.

Obenem po njegovih besedah teče tudi delo v okviru koordinacijske skupine za strateške projekte, ki jo je ustanovila še prejšnja vlada in združuje vodilne v glavnih organih v sestavi ministrstva, trenutno pa jo vodi državni sekretar Matej Skočir. "To pripomore k hitrejšim odločitvam pri umeščanju in tudi pridobivanju gradbenih dovoljenj. Je dobra praksa na tem področju, in to želimo tudi nadaljevati," je povedal.

Kot tretjo dejavnost pa je omenil, da na ministrstvu že pripravljajo tudi osnutek predloga zakona za optimizacijo postopkov prostorskega načrtovanja in umeščanja pomembnih naložb v prostor, kar bo pomembno tudi za zeleni prehod in splošno odpornost gospodarstva.

Reberšek pred premierja postavil vrč s čisto pitno vodo

Na območju Mestne občine Ljubljana v zadnjih mesecih veliko pozornosti vzbuja dogajanje, povezano z gradnjo povezovalnega kanala C0. Kot je opozoril poslanec NSi-ja Aleksander Reberšek, je projekt med strokovno javnostjo, naravovarstveniki, občani Mestne občine Ljubljana in še posebej med lastniki zemljišč sprožil "številne utemeljene pomisleke in močno nasprotovanje". Kot je dejal, je trasa kanala C0 speljana čez vodonosnik na območju Ljubljanskega polja, ki je vir pitne vode za 330 tisoč prebivalcev, iz istega vodonosnika pa se napaja vodarna Kleče, ki mestnemu sistemu zagotavlja več kot polovico pitne vode. "Nikogar ni v tej državi, ki bi rekel, da je to norost, da se spelje kanalizacija, na tisoče in tisoče kubičnih metrov fekalij, čez čisto pitno vodo. Nikogar ni, ki bi ta projekt ustavil," je dejal Reberšek, ki je ob tem opozoril na pomanjkanje ustreznih dovoljenj za gradnjo in od premierja Goloba želel, da se izreče o tem, ali gradnjo kanala C0 podpira ali ne.

Premier Golob je dejal, da večkrat poudarja, da verjame v to, da "moramo delovati kot pravna država". "Pravna država pomeni, da jo upoštevaš tudi takrat, ko ti to politično ni pogodu," je dejal in spomnil na postopek, ki poteka v povezavi z novelo zakona o RTV Slovenija. Gradnja kanala C0 se je po njegovih navedbah začela leta 2016 in je nemoteno potekala do letošnjega leta. "V konkretnem primeru imam zagotovila vseh pristojnih služb, da gradbeno dovoljenje imajo, da je pravnomočno in da gradijo v skladu z njim," je odgovoril na očitke, da vlada ob tem, da Mestna občina Ljubljana gradi brez ustreznih dovoljenj, ne ukrepa. "Več kot to, da takšna zagotovila dobim, ne morem narediti," je poudaril in dodal, da so dodatna preverjanja v pristojnosti inšpekcijskih služb in sodišč. Dodal je še, da je projekt zagotovo potreben, in izrazil prepričanje, da bo končan tako, da bo v korist ljudi.

Reberšek je nato opozoril, da je predstavnica ministrstva v DZ-ju jasno povedala, da projekt gradnje kanala C0 nima okoljevarstvenega soglasja. "Zakaj se kanal C0 gradi še naprej," je vprašal in znova poudaril, da mestna občina za del gradnje nima gradbenega dovoljenja. Predsednika vlade je vprašal, kdaj bo vlada gradnjo ustavila. "Vemo, v katero korist sodijo sodišča, iz prakse za nazaj – ne omenjajte sodišč," je dejal poslanec NSi-ja.

Robert Golob je v dopolnitvi odgovora dejal, da je iz poslančevega nastopa jasno, da "za nekatere pravna država deluje samo takrat, ko je njim v korist". Če bo pravna država potrdila navedbe poslanca, potem bo vlada po besedah Goloba odločitev spoštovala. Reberšek mu je očital, da je navedel številne neresnice, in izrazil začudenje, zakaj se ni z opozorili obrnil na pristojne institucije. "Žal, še takrat, ko projekti stečejo, pa četudi prepočasi in četudi so pod nadzorom tudi Evropske komisije, se najdejo ljudje, ki bi radi politične pike nabirali s tem, da jih ustavljajo. Mogoče je to tudi odgovor na to, zakaj Korošci in Korošice danes še nimajo tretje razvojne osi," je sklenil Golob.

"Usoda čiste pitne vode je v vaših rokah" je še enkrat opozoril opozicijski poslanec, ki je ob tem pred predsednika vlade postavil vrč z vodo. Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič mu je ob tem očitala populizem in zlorabo postopkovnega predloga ter mu zaradi tega izrekla opomin. Reberšek je očitek zavrnil in dejal, da je to "boj za naslednike, da bodo pili isto čisto vodo, kot jo mi".

Golob poudaril potrebo po učinkovitejšem dodeljevanju zadev upravnih enot

Koalicijski poslanec stranke SD Jani Prednik pa je od predsednika vlade želel slišati zagotovilo, da reformni procesi ne bodo zmanjšali dostopnosti javnih servisov za ljudi in da vlada ne bo ukinjala izpostav državnih organov, javnih servisov in storitev v lokalnih okoljih. Zaradi izkušenj iz preteklosti so po njegovih besedah državljani do reform skeptični, beseda reforma pa v njih ne vzbuja pozitivnega občutka. Kot je dejal, so izkušnje namreč naučile ljudi, da "optimizacija" procesov in "reorganizacija" servisov iz njihovih lokalnih okolij pogosto odneseta poštno poslovalnico, bankomat ali izpostavo državnega urada, ne prineseta pa obljubljene večje dostopnosti storitev za ljudi.

Reforme in reorganizacija nista stvar istega procesa, je v odgovoru poudaril Golob. Dejal je, da bodo "mogoče katere reforme za sabo potegnile marsikaj, ampak zagotovo v tem trenutku, pa tudi sicer, ne govorimo o nobeni reformi javnega servisa na ravni konkretnih upravnih enot". Dejal je, da je treba razbremeniti tiste uradnike, ki imajo večji pripad zadev, ne pa ukinjati enot, ki imajo manjši pripad. Učinkovito dodeljevanje zadev bo urejeno z digitalizacijo sistema, je napovedal. "To je optimizacija zalednih procesov, ki v ničemer ne zmanjšuje dostopnosti državljanov in državljank do storitev države, pospešuje pa njihovo razreševanje," je dejal Golob.

Iskanje rešitev za pomoč mladoletnikom na domu

Sledila so poslanska vprašanja ministrom in ministricam. Poslanka Svobode Andreja Živic je v vprašanju ministru za delo Luki Mescu opozorila, da problematike ureditve ustrezne pomoči tretje osebe otroku s posebnimi potrebami do 18. leta starosti za zdaj ne ureja noben zakon. Osebna asistenca namreč po zdaj veljavni zakonodaji pripada le starim od 18 od 65 let. V to skupino otrok spadajo tudi otroci in mladostniki z dolgotrajnimi ali redkimi boleznimi, ki potrebujejo pomoč pri življenjskih opravilih, izobraževanju itn. "Starši in zakoniti zastopniki teh otrok potrebujejo pomoč in strokovne usmeritve, saj je dokazano, da ti starši prej ali slej izgorijo od izčrpanosti, niti se ne morejo vključiti na trg dela, in prav ti starši prej ali slej postanejo tudi breme države," je dejala. Na tem področju naj bi se s 1. aprilom 2023 začel izvajati tudi pilotni projekt, je spomnila poslanka.

Minister Mesec je v odgovoru poudaril, da se tudi na ministrstvu za delo zavedajo teže tega vprašanja. "Zavedamo se, da ti starši nimajo dopusta od skrbi za otroka, da je to psihično in fizično naporna stvar, zaradi katere marsikdo tudi izgori," je dejal. Za otroka po navadi skrbi mati, ki pa se zelo težko vrne na trg dela. Zatrdil je, da je to prednostna naloga za ministrstvo. Omenjeni pilotni projekt, katerega cilj je bil razviti novo storitev za te otroke in njihove starše, je načrtoval direktorat za družino. Po pojasnilih ministra pa so ocenili, da milijon in pol načrtovanih sredstev ne bo pokrilo dejanskih potreb v družbi, da bi bil projekt prepočasen in da ne želijo čakati dve leti, da se to zakonsko uredi.

Zato bodo rešitev poiskali v okviru zakonsko že vzpostavljene storitve pomoči družini na domu, ki jo opredeljuje zakon o socialnem varstvu, namenjena pa je mladostnikom in otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, je dejal. Ta rešitev bo po zagotovilih ministra hitrejša, da jo spravijo v življenje, pa bodo morali najprej določiti javno mrežo izvajalcev. To je treba poenotiti, da se bodo tisti izvajalci, ki izvajajo osebno asistenco, v določeni meri specializirali tudi za to storitev, je dejal minister.

"To je zdaj prednostna naloga, da poskušamo to med urejanjem osebne asistence in pa dolgotrajne oskrbe sočasno urediti," je dejal. Predvidoma v maju bodo okvirne rešitve predstavili koalicijskim poslancem, do 1. januarja 2024 pa bo določena tudi izvedba, je zagotovil. So pa sicer s 1. aprilom izboljšali nadomestilo za izpadli dohodek za starše teh otrok, povečali so ga na 1,2-kratnik minimalne plače, za približno 175,70 evra. V večjem obsegu pa lahko nadomestilo prejemajo tudi starši otrok, ki so sicer nastanjeni v institucionalnem varstvu, nekaj časa pa preživijo doma, in sicer v obsegu od 20 do 30 ur tedensko, je še dejal minister.

Bešič Loredan o ugotovljenih nepravilnostih

Sorodna novica Nevrokirurg Roman Bošnjak pred komisijo za etiko priznal, da je ravnal etično sporno

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan pričakuje, da vodstvo zdravstvenega zavoda v primeru spornega, neetičnega in celo koruptivnega ravnanja prekine delovno razmerje s takšnim zdravnikom. V odgovoru na poslansko vprašanje se je minister nanašal na primer UKC-ja Ljubljana, kjer sicer v zadnjem času odmeva primer Bošnjak.

Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana je namreč pod plazom kritik zaradi nevrokirurga Romana Bošnjaka. Ta je operiral tujo državljanko, ki je morala poleg plačila operacije bolnišnici Bošnjaku nakazati še dodatnih 6000 evrov na račun agencije v Hongkongu.

Vodstvo UKC-ja Ljubljana se je sicer danes seznanilo z mnenjem komisije UKC-ja za strokovno etična vprašanja, iz katerega izhaja, da je bilo Bošnjakovo ravnanje neprimerno in nedopustno ter etično sporno, so sporočili za STA. Bošnjak je pred komisijo priznal etično sporno ravnanje, je v soboto poročal POP TV. Prav tako je odstopil s predstojniškega mesta, dobil pa je tudi opomin vodstva pred odpovedjo.

"Osebno pričakujem, po razkritju vseh podatkov, ki so zdaj jasni, da vendarle vodstvo zavoda prekine delovno razmerje s takim zdravnikom," je dejal minister. Škoda, ki je bila povzročena javnemu zdravstvenemu zavodu, je namreč po njegovem mnenju nepopravljiva. "Tudi vsi v zdravstvenem sistemu bodo dobili signal, da vendarle ne morejo početi vsega, kar mislijo, da je prav oziroma da je dovoljeno res čisto vse brez sankcij," je dejal minister.

Poslanka SD-ja Bojana Muršič je namreč v vprašanju ministru poudarila, da smo v zadnjem času zasledili preusmerjanje pacientov iz javnega sistema v zasebne prakse, zamenjave živih in mrtvih pacientov, opravljanje zasebnega dela med službenim časom, zahteve po plačilih dela na zasebne račune v tujini in tako naprej. "Skupno vsem tem primerom pa je, da ni zaslediti nikakršnih indicev, kako bomo takšna neetična ravnanja tudi kaznovali," je dejala Muršič. Ministra je zato vprašala, kakšne sistemske rešitve načrtuje, da se takšna neetična, koruptivna ravnanja ne bodo več dogajala v prihodnje.

Minister je dejal, da so to res "izjemno ekscesne prakse". "Moja osebna želja je, da se zdravništvo samo opredeli do tistega, kar je v sistemu dovoljeno in kar ni dovoljeno," je dejal, s čimer poziv naslavlja na odbor Zdravniške zbornice za pravno-etična vprašanja.

Ministrstvo za zdravje zdravnikov ne more sankcionirati, lahko pa jih delodajalec, je dejal. Ministrstvo razen izrednega upravnega nadzora ali pa sistemskega nadzora nima moči, je pojasnil.

"Kristalno je jasno, da približno 10 odstotkov ljudi v sistemu zlorablja že obstoječe zakonodajne okvirje in tukaj je treba tudi na sistemski ravni najti pot, kako temu narediti konec in kako bodo tisti, ki na tak način to zlorabljajo, tudi ustrezno sankcionirani," je dejal minister.

Kar zadeva javno naročanje, pa se bomo morali po besedah ministra tako kot celotna Evropa opredeliti, kaj bomo z zdravili, medicinskimi pripomočki in drago medicinsko opreme. To razpravo bomo morali po njegovem mnenju opraviti do jeseni oziroma najpozneje do konca leta. Najbolj ključno se ministru zdi, da vzpostavijo javni pregled porabe denarja in plačil storitev v zdravstvu. "Ko se vidi, kaj kdo dela, koliko za kaj naredi, se vsi ti apetiti močno zmanjšajo," je dejal.