Predlog rebalansa – ki ga je vlada v DZ poslala 20. aprila in sledi reorganizaciji vlade, zato prerazporeja sredstva med posameznimi resorji – predvideva 2,9 milijarde evrov oz. 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) primanjkljaja, medtem ko je v sprejetem proračunu ta predviden v višini 3,3 milijarde evrov.

Nižji predvideni primanjkljaj izhaja pretežno iz manjših odhodkov v povezavi z draginjo, deloma iz upoštevanja novih ukrepov, deloma pa tudi ustreznejših projekcij nekaterih postavk, na pomanjkljivosti katerih je fiskalni svet opozarjal že jeseni, je zapisal fiskalni svet. "Kljub temu proračunsko načrtovanje ostaja pomanjkljivo, in sicer zaradi neustreznega uvrščanja ukrepov med interventne, nezadostnega ocenjevanja učinka diskrecijskih ukrepov, sistematičnega podcenjevanja oziroma precenjevanja posameznih kategorij prihodkov in odhodkov ter neusklajenih procesov priprave proračunskih dokumentov," je opozoril.

Glede ocenjevanja posameznih kategorij prihodkov in odhodkov fiskalni svet pravi, da poleg tradicionalno precenjenih projekcij prihodkov od EU-sredstev in odhodkov za investicije v predlogu rebalansa izstopa projekcija izredno nizkega transferja v javne zavode za blago in storitve.

Rast tekoče porabe višja od dolgoletnega povprečja

Povečanje primanjkljaja glede na lani (za 2,2 odstotne točke BDP-ja) izhaja izključno iz povečanja "očiščenega" primanjkljaja (brez upoštevanja ukrepov zaradi covida-19 in draginje) ob predpostavljenem znižanju deleža prihodkov v BDP-ju in krepitvi že dosežene visoke ravni investicijske aktivnosti. Od omenjenih interventnih ukrepov naj bi od 4,5 odstotka BDP-primanjkljaja ukrepi za draginjo obsegali 1,7 odstotka BDP-ja, ukrepi zaradi covida-19 pa 0,6 odstotka BDP-ja. "Očiščeni" primanjkljaj naj bi tako znašal 2,3 odstotka BDP-ja.

Rast "očiščene" tekoče porabe, za 11 odstotkov, naj bi bila, v nasprotju s priporočili Evropske komisije, tudi letos precej višja od dolgoletnega povprečja in od trenutne ocene rasti srednjeročnega gospodarskega potenciala ter je predvsem odraz visoke inflacije, deloma pa tudi diskrecijskih ukrepov, pravi fiskalni svet.

Blažitev draginje

Za blažitev draginje je po predlogu letos predvidenih 887 milijonov evrov. Od tega naj bi pomoč gospodarstvu po zakonu o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (subvencije za izdatke za energente v letu 2023, čakanje na delo in skrajšani delovni čas) znašala 318 milijonov evrov in po zakonu o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina (subvencije strokov energentov v 2022) 22 milijonov evrov ter draginjski dodatek za otroke 20 milijonov evrov. Rezerva naj bi znašala 503 milijone evrov, a ker bo po vladni oceni dobaviteljem elektrike in plina izplačanih za 296 milijonov evrov nadomestila zaradi regulacije cen, dejanska rezerva po navedbah fiskalnega sveta znaša okoli 200 milijonov evrov.

Po zagotovilih vlade je predlog rebalansa usklajen s programom stabilnosti za leto 2023, zato fiskalni svet ocene spoštovanja fiskalnih pravil, ki jo je podal aprila letos, ne spreminja. Po tej indikativni oceni večina uporabljenih kazalnikov za leto 2023, ko sicer še veljajo izjemne okoliščine, nakazuje odstopanje fiskalne politike od skladnosti s fiskalnimi pravili.

Po predlogu rebalansa bodo prihodki s 13,1 milijarde evrov za 233 milijonov evrov nižji od načrtovanih v veljavnem proračunu, odhodki pa se bodo znižali za 609 milijonov evrov na nekaj manj kot 16,1 milijarde evrov.