Glavni cilj predloga novele zakona je zagotoviti večjo dostopnost do pedagoškega osebja ob zagotavljanju vsaj obstoječe ravni kakovosti v izobraževanju. To naj bi dosegli z uvedbo ugodnejših pogojev za zaposlitev v primerih prehajanja z drugih področij dela na vzgojo in izobraževanje, s hitrejšimi in prožnejšimi postopki ter dostopnejšim sistemom dokazovanja ustrezne jezikovne kompetence učnega jezika, kar posledično povečuje možnosti mobilnosti strokovnih delavcev tudi v okviru evropske dimenzije, je zapisano v predlogu novele.

Praksa je pokazala, da je treba do uvedbe novih programskih elementov ali novosti, ki so bili preverjeni skozi poskus na nacionalni ravni, praviloma spremeniti tudi predpise, za kar je potreben čas. Nikakor ni racionalno, da bi v vmesnem obdobju morale šole, ki so sodelovale v poskusu, začasno prekiniti izvajanje novih programskih elementov, za katere se že ve, da bodo uvedeni na nacionalni ravni, saj bi to v več primerih po mnenju predlagateljev pomenilo tudi prenehanje delovnega razmerja strokovnih delavcev, ki so se v poskusu usposobili za izvajanje novih programskih elementov oziroma novosti.

S predlagano spremembo naj bi se šolam, vrtcem in drugim vzgojno-izobraževalnim zavodom, ki so bili vključeni v poskus, omogočilo izvajanje teh novosti še v enem šolskem letu po koncu poskusa. V tem času pa bi izvedli vse dejavnosti za uveljavitev novosti na nacionalni ravni.

Predlog zakona se ne oddaljuje od načel, ki jih je že uveljavil veljavni zakon, dodatno pa se poudarjajo načela strokovnosti, mobilnosti, jasnosti in sorazmernosti, sporočajo poslanci.

Znanje slovenščine bodo dokazovali s strokovnim izpitom

Novela med drugim ureja tudi dokazovanje znanja slovenščine. Obvladovanje slovenščine kot učnega jezika strokovnega delavca s srednjo ali srednjo strokovno izobrazbo po javno veljavnem izobraževalnem programu bi se preverjalo s strokovnim izpitom.

Predlagana sprememba predvideva tudi priznanje pridobljene pedagoške, pedagoško-andragoške oziroma socialnopedagoške izobrazbe v primerih, ko posameznik z univerzitetnim študijskim programom prve stopnje pridobi strokovni naziv profesor.

Dodatna ureditev zaposlovanja strokovnih delavcev, ki ne izpolnjujejo zahtevanih pogojev za zasedbo prostega delovnega mesta, bi po mnenju največje koalicijske stranke razširila nabor potencialnih strokovnih delavcev. Predvidena rešitev bi po mnenju predlagateljev omogočila zaposlitev strokovnih delavcev za določen čas oz. daljše od enega leta z možnostjo sklenitve zaposlitve za nedoločen čas brez javne objave, če posameznik v roku izpolni manjkajoče pogoje za zaposlitev.

Predlagana sprememba predstavlja majhen, a pomemben korak pri reševanju kadrovske problematike v vzgoji in izobraževanju, so prepričani snovalci zakonske novele.