Glavna vrata za pošiljke kokaina, s katerimi kriminalne organizacije na evropskem trgu služijo milijone evrov, so belgijska in nizozemska pristanišča, v katerih vsako leto zasežejo rekordne količine mamil. Najbolj na udaru je Antwerpen v Belgiji, za Rotterdamom drugo največje evropsko pristanišče. Belgijske oblasti so samo lani tam zasegle 110 ton kokaina, za tretjino več kot leto pred tem. A preiskovalci opozarjajo, da je to zgolj kaplja v morje; kriminalne organizacije, ki nadzorujejo donosni posel, so vedno korak pred njimi, nasilni obračuni med kriminalci pa so prerasli že v pravo mafijsko vojno.

Belgijsko mesto Antwerpen slovi po trgovini z diamanti, bogati trgovski zgodovini in razkošni arhitekturi mesta. A je v zadnjih letih dobilo še en naziv: kokainska prestolnica Evrope.

Po raziskavah Evropske agencije za mamila o vsebnosti kokaina v odpadnih vodah je Antwerpen že več let zapored na prvem mestu.

In na prvem mestu je tudi na lestvici vstopnih točk na evropski trg za južnoameriški kokain.

Tretjina vseh pošiljk, ki so jih evropski organi pregona v okviru mednarodnih operacij zasegli v zadnjih letih, je bila namenjena ali je prispela v antwerpensko pristanišče.

Bo Belgija čez deset let postala država narkomafije?

Kristian Vanderwaeren je generalni direktor belgijske zvezne carinske uprave. Pogovor z njim smo snemali kar v avtomobilu ob avtocesti, potem ko smo obtičali v prometnem zamašku, v katerega je antwerpenska obvoznica, polna tovornjakov iz pristanišča in običajnega prometa med Belgijo in Nizozemsko, ujeta skoraj vse ure dneva. Če bo šlo tako naprej, pravi, bo Belgija čez deset let postala država narkomafije.

"Tako je in pri tej izjavi vztrajam," nam je potrdil Vanderwaeren. "Vidimo lahko, kakšen vpliv ima kriminal na družbo in državne strukture v Latinski Ameriki; ne le v Kolumbiji, ampak tudi v Peruju, Boliviji, Braziliji, Paragvaju ... Tam, kjer je kokain, se širi nasilje. In kaj vidimo v Evropi? Povečevanje količin zaseženega kokaina in izvoza kokaina v Evropo. Evropa je danes veliko bolj zanimiv trg za kokain kot ZDA. Za to je več razlogov: prvi je večja poraba, drugi prodajna cena, ki je v Evropi veliko višja kot v ZDA; tretji razlog so mehiški karteli, ki so prevzeli trgovino s kokainom iz Latinske Amerike v ZDA, kolumbijski karteli pa jim morajo plačevati maržo. Zato so se preusmerili na evropski trg. V Evropi opažamo, da se kriminalne organizacije, ki hranijo denar v Dubaju ter imajo povezave z italijansko 'Ndrangheto, z albansko in srbsko mafijo, povezujejo tudi s kriminalnimi organizacijami v Latinski Ameriki. In postajajo vse močnejše."

Joris Van Der Aa je belgijski novinar, piše za antwerpenski časopis Gazet Van Antwerpen. Ko je pred dvajsetimi leti začel poročati o kriminalu, je bilo odkritje 100 kilogramov kokaina v antwerpenskem pristanišču odmevna novica na prvi strani. "Danes to ne bi bil niti kratek članek na notranjih straneh časopisa," pripoveduje. "Danes je običajna zasežena količina 1000 kilogramov. Velika količina je 5000 kilogramov. Bili so primeri, ko so zasegli tudi po 8000 ali celo 11.000 kilogramov kokaina hkrati. Ne morete si predstavljati, koliko je to vredno na ulici."

Lahko bi sicer poskusili izračunati: kilogram kokaina, za katerega kriminalna združba v Kolumbiji plača 500 evrov, ji na belgijskih ulicah po ocenah lahko navrže 70.000 evrov.
"Kriminalci, ki so vpleteni v mamilarski posel, lahko v nekaj tednih postanejo milijonarji," pojasnjuje Joris. "In premoženje nekaterih od njih, ki so globoko v tem, 35 let starih moških iz Antwerpna maroškega rodu, ki živijo v Dubaju, je vredno morda celo milijardo evrov."

Pristanišče v Antwerpnu, eno od največjih na svetu in drugo največje v Evropi, se razteza na območju, na katerem bi lahko postavili več kot 20.000 nogometnih igrišč. Posredno ali neposredno zaposluje več kot 144.000 ljudi, v njem ima sedež več kot 900 podjetij, na leto pa pretovorijo približno 231 milijonov ton pomorskega tovornega prometa.

Pristanišče ni ograjeno. Čezenj se vijejo številne javne ceste, ki sekajo kanale in reko Šeldo. Zaradi njenega estuarija je antwerpensko pristanišče globoko zajedeno v kopno in zaradi avtocestnih povezav hitro dostopno z vseh strani evropskega industrijskega severa.

Antwerpen je tudi največja vstopna točka v Evropo za sveže sadje, ima direktne kontejnerske povezave s Kolumbijo in Gvatemalo, carinski postopki pa morajo zaradi pokvarljivosti tovora potekati zelo hitro. Oblastem zato uspe pregledati le slaba dva odstotka zabojnikov. To so za tihotapce kokaina popolne razmere in po besedah Jorisa Van der Aaja najosnovnejši način njihovega delovanja.

"Kokain skrijejo med banane. Ko pošiljka prispe v Evropo, morajo kokain pobrati, pri tem pa izkoriščajo odprtost belgijskega in evropskega trga. Ko je zabojnik enkrat v Evropi, se namreč lahko prosto giblje po vsej Evropski uniji, nadzora ni več. Kritična točka je torej le v trenutku, ko zabojnik prispe v pristanišče v Antwerpnu. Tu podkupijo ljudi, da jim pomagajo odpeljati tovor. V pristanišče, na primer, dostavijo prazen zabojnik, v katerem so skriti njihovi ljudje. Ti potem ponoči kokain prestavijo v zabojnik, ki prihaja iz države Evropske unije in je namenjen v državo Unije. Ti zabojniki lahko pristanišče zapustijo brez carinskega pregleda. Imeli smo tudi primere, ko so kriminalne organizacije ob pomoči hekerjev ukradle kode PIN, s katerimi so označeni zabojniki, da so jih spravili iz pristanišča."

Kako neskončna je kriminalna domišljija, ko je treba najti tihotapske trike, nam je zelo natančno opisal direktor Vanderwaeren. Po njegovih besedah njegovi cariniki zasežejo zgolj kakšno desetino mamil, ki jih v zabojnike skrijejo kriminalci.

"Za državne organe, za carinsko upravo je težko, celo nemogoče, da bi bila pred kriminalno organizacijo. Zakaj? Ker kriminalcem ni treba spoštovati zakonov in ker imajo veliko denarja. Oboje jim daje veliko moč. In pri svojem delovanju so zelo iznajdljivi. Trgovina z mamili je ena od najbolj ustvarjalnih poslovnih panog na svetu. Večina načinov za skrivanje kokaina je sicer zelo preprosta: svežnje v Latinski Ameriki skrijejo v zabojnik, ta pride v Antwerpen na pristaniški terminal, tam svežnje nekdo pobere in jih odnese iz pristanišča. Za to dobi 50.000 evrov. Za eno operacijo. Za tako preprosto operacijo lahko zaslužite tako veliko denarja. In ko carinski uradniki takšen modus operandi z našo tehnologijo preprečimo, preidejo na drugega. Na primer, kokain raztopijo v koncentrat pomarančnega soka, nato ga v laboratoriju znova izločijo. Še en način, ki smo ga odkrili, je, da tekstilne izdelke v Latinski Ameriki namočijo v kokain, tukaj pa ga v laboratoriju znova izločijo. Kokain lahko skrijejo v samo strukturo zabojnika. In predstavljajte si, da v konstrukciji zabojnika lahko skrijete tono kokaina."

Reke kriminalnega denarja zastrupljajo zakonito ekonomijo in poganjajo korupcijo, s katero je mogoče kupiti marsikaj in marsikoga.

"Več kokaina, kot ga pride v Evropo, več denarja se ob tem obrača, kriminalna združba pa te ogromne količine denarja vlaga v zakonite posle, v nepremičnine. In v korupcijo," pojasnjuje direktor Vanderwaeren. "Štirje moji carinski uradniki so v zaporu zaradi sodelovanja s kriminalci. V zaporu so policisti. In s tem denarjem lahko podkupite tudi politike."

Joris Van der Aa pravi, da kriminalne skupine svoje ogromne zaslužke še vedno najlažje operejo zunaj Belgije. "Nekaj ​​denarja od trgovine z mamili se seveda steka tudi v Belgijo ali na Nizozemsko, vlagajo ga v nepremičnine ali gradbena in druga podjetja. Veliko več pa ga gre v tujino, na primer Belgijec maroškega rodu ga bo vložil v turistično industrijo v Maroku, kjer so manj natančni glede izvora denarja. Tu imamo drugačno tradicijo, veliko več je nadzora nad bankami in v Belgiji je težko oprati denar. Če torej ne želite pritegniti pozornosti, denarja ne boste vlagali v Belgiji, temveč v tujini. V turizem morda na Balkanu. Poznamo primere v Albaniji in na Hrvaškem."

Vse se je začelo z nizozemskimi združbami

In kdo so kriminalci, ki obvladujejo kriminalne posle v antwerpenskem pristanišču? Preiskovalci pravijo, da ni ene same homogene organizacije mafijskega tipa, ampak več različnih skupin, ki si posel delijo. In po besedah novinarja Van der Aaja se je vse začelo z nizozemskimi kriminalnimi združbami, ki so še danes med najmočnejšimi.

"Morda imamo v Belgiji težave, ampak še večje težave so na Nizozemskem, saj velik del kriminalnega posla v pristanišču v Antwerpnu upravljajo nizozemske kriminalne združbe. In tu ne gre samo za kokain. Izdelujejo ogromne količine ekstazija, spida, metamfetamina, tudi za mehiške kartele. Nizozemske kriminalne združbe so finančno in vojaško močne. In nasilne. Imajo ljudi, ki so pripravljeni uporabiti krvavo nasilje, če je to potrebno. Pionirji trgovine z mamili v Antwerpnu so bili nizozemski kriminalci, ki so sodelovali z manjšimi lokalnimi kriminalnimi skupinami. Bili so prvi, ki so odšli v Kolumbijo, da bi sklepali posle z južnoameriškimi karteli."

Italijanski preiskovalci delovanja mafijskih organizacij so že davno odkrili, da so mafijske vojne zlo, ki bi se mu tudi kriminalci najraje izognili. Ker so slabe za posel, ker pritegnejo pozornost javnosti in pozornost oblasti. A delitev ogromne kokainske pogače ne more vedno potekati gladko. V Belgiji in na Nizozemskem so se razsežnosti trgovine s kokainom zavedeli ne le na podlagi vse večjih količin zaseženih mamil, ampak tudi na podlagi kriminalnega nasilja, boja za prevlado nad donosnim poslom, ki se je prelil na mestne ulice.

Za belgijske preiskovalce je točka preloma prišla marca 2021, potem ko so vdrli v šifrirano telefonsko omrežje SKY ECC. Informacije, ki so jih pridobili, so postale zlata jama za policije in tožilstva po vsem svetu, saj so kriptirane klepetalnice omrežja kriminalci uporabljali ne le v Belgiji in na Nizozemskem, ampak tudi v Kolumbiji, Združenih državah in na Balkanu.

Maja so srbske oblasti v sodelovanju z belgijskimi in nizozemskimi prav ob pomoči podatkov s SKY ECC-ja razbile največji mamilarski kartel na Balkanu, ki je v Evropo pretihotapil na tone kokaina iz Kolumbije, Brazilije in Ekvadorja.

Ob orožju, prestižnih avtomobilih in drugih predmetih so zasegli tudi tri milijone evrov v gotovini. Skriti so bili v belih plastičnih sodih, ki so bili, zaviti v črne plastične vreče, zakopani v kletni luknji. "Policija in pravosodje pritiskata na kriminalne združbe," pravi Joris Van der Aa. "Zaradi razkritja SKY ECC-ja se je pritisk še povečal, v podzemlju je veliko panike. Zato so drug do drugega še bolj nasilni. Vsak teden se zgodijo bombni napadi, streljanje, požigi ... Od leta 2017 smo imeli v mestu več kot 200 napadov. Vsak teden kakšnega. Zdaj smo sicer v mirnem obdobju, zadnje tedne sta bila le dva ali trije. Včasih sta bila po dva na večer."

Kristian Vanderwaeren, generalni direktor belgijske zvezne carinske uprave: "Streljanja, bombni napadi, korupcija so elementi, ki jih poznamo iz Latinske Amerike. Zdaj jih imamo pri nas, na Nizozemskem in v Belgiji. Ne v takih razsežnostih kot v Latinski Ameriki, toda zametki so tu. In zato se bojim, da če vlade, če državni organi in javnost ne bodo ukrepali in ustavili trgovine s kokainom, bomo tudi mi postali, kot sem rekel, država narkomafije."

Ko se je 15. avgusta 2007 zgodil pokol v Duisburgu v Nemčiji, v katerem je bilo v obračunu med klanoma kalabrijske mafije 'Ndrangheta ubitih šest ljudi, je bil to za globalizirani, civilizirani, tehnološko in industrijsko visoko razviti sever Evrope velik šok. Nemški preiskovalci so se zavedeli, da so predolgo podcenjevali razširjenost, predvsem pa moč italijanske mafije, ki je že v sedemdesetih in osemdesetih letih v svojih restavracijah, lokalih in drugih podjetjih v Nemčiji prala umazani denar.

V Belgiji je bilo na trenutek resnice sicer še treba počakati, a danes moči organiziranega kriminala ne podcenjuje več nihče, potem ko so tarče njihovih groženj postali tudi najvišji predstavniki oblasti.

Župan Antwerpna Bart de Wever, eden od najvplivnejših belgijskih politikov, ki je boj proti organiziranemu kriminalu postavil v ospredje svoje politike, ima policijsko varstvo, septembra lani so okrepili tudi varovanje belgijskega pravosodnega ministra Vincenta Van Quickenborna, potem ko so mu grozili z ugrabitvijo.

In januarja je bila v mafijskem streljanju v Antwerpnu ubita 11-letna deklica.