Po besedah župana Tineta Radinje so se odločili praznovati ves junij. Celomesečno praznovanje se tako začenja z današnjim znanstvenim posvetom, nadaljevalo se bo s kulturnimi in športnimi dogodki, sklenilo pa s slovesno akademijo ob občinskem prazniku 30. junija, torej prav na dan podpisa listine.

Kot je povedala direktorica Javnega zavoda 973 Jana Fojkar, pri organizaciji dogodkov sodeluje več kot 30 organizatorjev. V okviru glasbenega programa se bo skozi mesec na več lokacijah zvrstilo 18 glasbenih dogodkov. Program vključuje še več odprtij razstav, Tek 4 mostov, turnir Jana Oblaka in kolesarske prireditve.

V soboto, 3. junija, bo tradicionalni Historial, ki bo obiskovalce popeljal skozi bogato zgodovino Škofje Loke. Spoznati bo mogoče starodaven sejemski utrip in cehovsko dediščino Škofje Loke, v živo spremljati izdelavo najrazličnejših izdelkov, poslušati glasbo tudi historičnih zvrsti in okušati loško kulinariko. Po besedah vodje Turizma Škofja Loka Andreje Križnar tudi na letošnjem Historialu dajejo poudarek kruhu, pivu in rokodelskim doživetjem.

Najstarejši ohranjeni most v državi
Zgodba Škofje Loke se začenja torej 30. junija 973 s prvim zapisom loških krajev v pisnih virih, kar predstavlja simbolno točko vstopa v zgodovino. Takrat se začenja bogata zgodovina mesta ob sotočju Sor, ki je postalo upravno, gospodarsko in kulturno središče velikega fevdalnega gospostva. Kmalu je nad mestom zrasel grad z mestnim obzidjem, čez Selško Soro pa Kamniti most, ki je najstarejši ohranjeni most v Sloveniji.

Škofja Loka je leta 1511 preživela hud potres, pozneje pa doživela silovit razmah različnih obrti in trgovine. Za duhovni utrip sta skrbela nunski in pozneje kapucinski samostan, v katerem je leta 1721 pater Romuald ustvaril znameniti Škofjeloški pasijon, ki je znan kot najstarejše dramsko besedilo v slovenščini.

Prva na Kranjskem z električno mestno razsvetljavo
800-letne vezi s Freisingom so se nastopom sekularizacije pretrgale leta 1803, loško ozemlje pa je postalo del avstrijskega ozemlja. Že leta je 1870 Loko dosegla gorenjska železniška proga, v letu 1894 pa je kot prva na Kranjskem dobila električno mestno razsvetljavo. Umetniško ustvarjanje domačih impresionistov je Škofjo Loko povzdignilo v rojstno mesto slovenske likovne moderne. Podobe loške pokrajine (Sejalec, Kamnitnik, Pomlad in Loka v snegu) so tako rekoč vtisnjene v nacionalni spomin.

Po koncu druge svetovne vojne se je začel velik gospodarski in populacijski razvoj ter prostorska širitev mesta. Zrasle so nove stanovanjske soseske in številne tovarne. Z osamosvojitvijo in vstopom v evropske integracije se je škofjeloško gospodarstvo prestrukturiralo. Strojništvo z orodjarstvom in livarstvom so danes najpomembnejše panoge.