"Naše kolone se obračajo in se vračajo v tabore v nasprotni smeri," je v zvočnem posnetku dejal Jevgenij Prigožin.

Sorodna novica ZDA naj bi vnaprej vedele, da se v Rusiji pripravlja upor

"Želeli so razpustiti enoto Wagner. Odpravili smo se na pot pravičnosti in v 24 urah prišli 200 kilometrov pred Moskvo. Pri tem nismo prelili niti kapljice krvi naših bojevnikov. Zdaj je prišel trenutek, ko bi se prelivanje krvi lahko začelo. Ker razumemo, da bi se na eni strani prelivala ruska kri, bomo naš konvoj obrnili in se vrnili v bazne tabore."

Prigožinova izjava je bila objavljena kmalu po tem, ko je tiskovna služba beloruskega voditelja Aleksandra Lukašenka, sicer tesnega zaveznika ruskega predsednika Vladmirja Putina, sporočila, da je prepričal Prigožina, naj ustavi svoj pohod. Prigožin je tudi privolil, da ustavi vse nadaljnje premike Wagnerjevih borcev po Rusiji.

Če smo se torej v sobotno jutro zbudili s poročili o državnem udaru v Rusiji in neizogibnem obračunu v Moskvi, kamor je bil navidez skoraj sumljivo neovirano napoten konvoj 5000 borcev, se je do večera vse skupaj v roku nekaj minut povsem umirilo, izredne razmere pa odpravljene.

Ruski predsednik Putin se je ob tem zahvalil beloruskemu voditelju, Kremelj pa je sporočil, da se bo po dogovoru, ki ga je sklenil Lukašenko s Prigožinom, slednji brez kazenskega pregona preselil v Belorusijo, pripadnikov Wagnerja pa - na podlagi vseh njihovih preteklih zaslug - prav tako ne bodo kazensko preganjali.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitri Peskov je dejal, da se je Lukašenko po Putinovi privolitvi sam ponudil za posrednika, saj osebno pozna Prigožina okoli 20 let. "Beloruski predsednik, ki je položaj razrešil prek lastnih razpoložljivih kanalov, je v koordinaciji z ruskim predsednikom opravil pogovore z vodjo skupine Wagner Jevgenijem Prigožinom," so sporočili iz Lukašenkovega urada.

"Pogovori so trajali ves dan. Posledično so sklenili dogovor, da je krvavi obračun na ozemlju Rusije nesprejemljiv. Jevgenij Prigožin je sprejel ponudbo predsednika Aleksandra Lukašenka, da ustavi premike oboroženih mož Wagnerja na ruskem ozemlju in sprejme dodatne korake za umiritev napetosti."

Kot je zatrdil, se s Prigožinom o menjavah na ruskem ministrstvu za obrambo, kot je to zahteval ob začetku upora, niso pogovarjali. In kot Peskov ve, načrtov za zamenjavo ministra Sergeja Šjoguja ni.

Kot je povedal Peskov, nameravajo opustiti tudi namero za vložitev kazenske ovadbe Prigožina zaradi oboroženega upora. "Zagotovilo, da bo Prigožin lahko odšel v Belorusijo, je beseda, ki jo je dal ruski predsednik," je pojasnil.

Peskov ni želel odgovoriti, ali je bil Prigožin kakorkoli kompenziran, razen, da je dobil zagotovilo, da bo ostal varen - za kar naj bi Putin zastavil svojo besedo.

Tisti pripadniki Wagnerja, ki niso sodelovali v uporu, pa bodo lahko podpisali pogodbo z obrambnim ministrstvom za vključitev v redno rusko vojsko. To de facto pomeni konec skupine Wagner, kot smo jo poznali. To v svojem današnjem posodobljenem poročilu piše tudi ameriška neprofitna raziskovalna skupina Inštitut za vojne študije (ISW).

Kaj bo Prigožin v Belorusiji počel, Peskov pravi, da ne ve.

Rusija sicer ozemlje Belorusije že od začetka invazije v Ukrajini uporablja za lansiranje napadov na to državo. Kot poroča BBC, vsak znak, da Putin izgublja oblast, ogroža tudi Lukašenka in njegov režim v Minsku, ki je močno odvisen od Moskve.

ISW v svojem poročilu sicer navaja še, da je za Putina "ponižujoče", da je Lukašenko odigral tako veliko vlogo pri ustavitvi napredovanja Wagnerja, Kremelj pa da je po spodletelem prevratu v “globoko nestabilnem" položaju.

"Lukašenkov dogovor je kratkoročna rešitev, ne pa dolgoročna, Prigožinov upor pa je razkril velike šibkosti znotraj Kremlja in ruskega obrambnega ministrstva," še navaja poročilo.

Poudarjajo pa ob tem nekateri do dvoličnosti Zahoda kritični komentatorji, kako naglo so bili vodilni zahodni mediji pripravljeni ob sinočnjem dogajanju kontroverzno skupino Wagner iz krvoločnih morilcev in skrajnežev prekrstiti v borce za svobodo – že videni obrat tako pri upornikih v Siriji kot tudi pri ukrajinskih borcih bataljona Azov.