Belgijski režiser Lukas Dhont je scenarij za zmagovalni film Blizu (Close) napisal v sodelovanju z Angelom Tijssensom.

Med nominiranci so bili še Trikotnik žalosti švedskega režiserja Rubena Östlunda, Alcarràs v režiji Španke Carle Simon, Burning Days turškega filmskega ustvarjalca Emina Alperja in Will-o'-the-Wisp, ki ga podpisuje portugalski režiser Joäo Pedro Rodrigues.

Nagrajenca so razglasili na slovesni podelitvi v Evropskem parlamentu v Bruslju, tam je zbrane med drugim nagovorila predsednica parlamenta Roberta Metsola. Kot so povedali na prireditvi, je svoje glasove oddalo 35.000 gledalcev po vsej Evropi. Nominirance so decembra lani razglasili ob podelitvi evropskih filmskih nagrad.

Nenadoma pretrgano najstniško prijateljstvo
Belgijsko-nizozemsko-francoski film Blizu prinaša zgodbo o prijateljstvu in odgovornosti. Raziskuje prijateljstvo med 13-letnima fantoma Leom in Remijem, ki je nenadoma pretrgano. Fanta pred tem v podeželski idili cele dneve preživljata skupaj in si ne predstavljata, da bi lahko kar koli prekinilo njuno brezskrbno skupno otroštvo. Ko se jeseni začne novo šolsko leto, sošolci opazijo njun tesni odnos in ju začnejo zafrkavati, da sta par. Leo si v jezi in sramu poišče nove prijatelje ter se posveti igranju hokeja. Tišina med nekdanjima sorodnima dušama je vse mučnejša, fanta pa se morata kmalu spoprijeti z vprašanjem, kaj je šlo narobe v njunem odnosu, so vsebino filma povzeli na lanskem Liffu.

Film je med drugim prejel tudi veliko nagrado žirije v Cannesu in bil deležen nominacije za oskarja za najboljši mednarodni celovečerec. Na lanskem Liffu je prejel tudi nagrado Art kino mreže Slovenije in Kinotripovo nagrado mladinske žirije.

"Kot otrok sem si pogosto odrekel intimno razmerje z drugim fantom, ker sem se bal tega odnosa. Prebral sem raziskavo ameriške psihologinje, ki je zajela približno sto fantov med 13. in 18. letom. Pri 13 letih so fantje svoja prijateljstva opisali kot zanje izjemno pomembna. Prijateljem so zaupali, z njimi delili skrivnosti, jih imeli radi. Niso se bali izraziti ljubezni, ki so jo čutili do prijateljev. Sledili so intervjuji pri 15, 16, 17 in 18 letih. Izsledki so pokazali, da je pri številnih vmes poseglo izkazovanje moškosti. Intimnost med temi fanti je bila prekinjena," je ob filmu povedal njegov režiser in soscenarist.

Lukas Dhont (1991) je na umetniški šoli KASK v rodnem Gentu diplomiral iz avdiovizualnih umetnosti. Kratka filma Corps perdu in L’infini sta mu prinesla kopico nagrad, drugi je bil tudi nominiran za oskarja za najboljši kratkometražec. Leta 2018 je posnel svoj celovečerni prvenec Dekle, ki je med drugim prejel nagrado za najboljši prvenec v Cannesu in nagrado Evropske filmske akademije za odkritje leta.

Sorodna novica Trikotnik žalosti

O preostalih nominirancih
Stari znanec velikih festivalov švedski satirik Östlund je v Trikotniku žalosti svoje ostre bodice usmeril v svet visoke mode in ekonomsko privilegiranih ter ustvaril divjo farso, v kateri se razredna hierarhija obrne na glavo in razkrije tržna vrednost lepote. Film je nastal v koprodukciji Švedske, Nemčije, Francije in Velike Britanije. Slavil je na podelitvi evropskih filmskih nagrad, prejel zlato palmo na zadnjem festivalu v Cannesu ter tri nominacije za oskarja: za film, režijo in izvirni scenarij.

Špansko-italijanska koprodukcija Alcarràs pripoveduje zgodbo o družini Sole, ki je vsako poletje preživela ob obiranju breskev v svojem sadovnjaku v majhni vasici v španski pokrajini Kataloniji. Tokratni pridelek bo morda njihov zadnji. Novi načrti za zemljišče, ki vključujejo izsek breskev in namestitev sončnih kolektorjev, povzročijo razdor v tej sicer tesno povezani družini.

Portugalsko-francoska koprodukcija Will-o'-the-Wisp sledi kralju brez krone Alfredu, ki se na smrtni postelji vrne v daljne mladostne spomine in čas, ko je sanjal, da bo postal gasilec. Srečanje z inštruktorjem Afonsom iz gasilske brigade odpre novo poglavje v življenju dveh mladih moških, potopljenih v ljubezen in željo po spremembi statusa quo.

Podnaslovi v 24 uradnih jezikih EU-ja
Zmagovalca so razglasili dobra dva tedna po tem, ko so gledalci po Evropi oddali zadnje glasove za najboljši evropski film. Gledalce sta h glasovanju za najboljši film vabila Evropski parlament in Evropska filmska akademija, svoj glas pa so lahko ljubitelji filma prek spleta oddali do 12. junija. Nominirane filme so lahko ujeli na brezplačnih projekcijah po kinematografih po Evropi. Filmi so bili podnaslovljeni v 24 uradnih jezikov EU-ja. V Sloveniji so bile projekcije med 3. in 9. majem na ogled v Kinodvoru, filmi pa dostopni tudi na spletnem portalu RTV 365.

Kot so sporočili organizatorji, je bilo sprva načrtovano, da bi zmagovalca razglasili 13. junija na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu, pozneje pa so se odločili, da priredijo posebno prireditev.

V preteklem letu lovorika za Quo Vadis, Aida?
Lani je evropska filmska nagrada občinstva lux šla bosanskemu filmu Quo Vadis, Aida? režiserke Jasmile Žbanić, leto poprej pa romunskemu Kolektivu Alexandra Nanaua.

Evropsko filmsko nagrado občinstva lux so prvič podelili leta 2021. Podeljujeta jo Evropski parlament in Evropska filmska akademija v partnerstvu z Evropsko komisijo in združenjem Europa Cinemas. Nagrada temelji na nekdanji filmski nagradi Evropskega parlamenta lux, ki so jo začeli podeljevati leta 2007 kot simbol zavzemanja Evropskega parlamenta za kulturo, in nagradi občinstva Evropske filmske akademije.