Komisija za zdravstvene in socialne zadeve Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) je na izredni seji obravnavala novi predlog zakona o dolgotrajni oskrbi.

Na Zdusu ugotavljajo, da se predlog novega zakona, ki ga je sprejela vlada, razlikuje od besedila, ki je bilo v enotedenski javni obravnavi. O pravilnikih, ki so priloga k zakonu, pa javne obravnave sploh še ni bilo, so navedli v izjavi za medije. Ker gre za temeljni sistemski zakon, pa menijo, da bi bila o njem potrebna široka javna razprava.

Sorodna novica Upokojencem bo skupaj s pokojnino izplačan tudi letni dodatek

"Na predlog zakona imamo vsaj dve tehtni pripombi, od katerih ne moremo odstopiti," je ob robu izredne seje opozorila predsednica komisije Rosvita Svenšek. Za razliko od veljavnega, novi predlog ureja tudi sistem financiranja dolgotrajne oskrbe. Ker gre za nov steber obveznega socialnega zavarovanja, je pričakovano, da bo poleg proračunskega financiranja temeljni vir obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo zlasti nov prispevek. Prispevna stopnja je določena v višini enega odstotka za delavce kot za delodajalce in upokojence.

"Na seji posvetovalne skupine ministrstva za solidarno prihodnost je bilo rečeno, da bo prispevek za upokojence kril Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) iz svojih sredstev, zdaj pa beremo, da naj bi ta prispevek plačevali upokojenci sami iz svojih neto pokojnin," je opozorila. "To pomeni direkten vdor v slovenski pokojninski sistem," je poudarila.

Kot opozarjajo na Zdusu, namreč višina odmerjenih pokojnin temelji na sistemu neto plač, pri delodajalcih in delojemalcih pa se prispevki plačujejo iz bruto zneskov in povečanja prispevnih stopenj, ki praviloma ne pomenijo nižanja neto plač. Če bi bile pokojnine izplačane v bruto zneskih, bi bil tak predlog možen, tako pa pomeni bistveno sistemsko spremembo določil zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki natančno določa kriterije za izračun neto pokojnin, ki jih je ob polnih pogojih možno znižati le za odmerni odstotek od neto pokojninske osnove, pojasnjujejo. "Ta pristop odločno zavračamo in menimo, da je vreden celo ustavne presoje," so sporočili.

Druga pripomba pa se nanaša na prispevek iz lastnega žepa. Predlog zakona od leta 2032 dalje namreč predvideva dodaten vir financiranja, in sicer lastno udeležbo uporabnika. Predlagano je, da uporabnik nedenarne pravice plača 10 odstotkov vrednosti teh storitev ter v primeru oskrbovalca družinskega člana 10 odstotkov delnega plačila za izgubljen dohodek in nadomestne oskrbe. V primeru dodatnih pravic, npr. storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti, pa uporabnik plača 20 odstotkov vrednosti storitev, in to ne oziraje se na gmotni položaj uporabnika storitev.

"Ta določila pomenijo odmik od temeljnih načel iz drugega člena predloga zakona, ki so solidarnost, enakost, pravičnost, enakomerna dostopnost. To bi seveda tudi pomenilo, da bi lahko storitve dolgotrajne oskrbe uveljavljali samo tisti, ki so bogatejši, s čimer se tudi ne moremo strinjati," je še poudarila Svenšek.

Dodala je, da predlog zakona še vedno tudi ne ponuja natančne razmejitve storitev zdravstvene nege na del, ki je pravica iz zdravstvenega zavarovanja in na del, ki sodi v dolgotrajno oskrbo, na kar nenehno opozarjajo. Izvajanje zakona bo pokazalo, kako bo ta določila treba dopolniti.

Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi gre v zaključno usklajevanje z deležniki

Ministrstvo za solidarno prihodnost bo o predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi od ponedeljka do začetka obravnave v DZ opravilo še ključne usklajevalne sestanke z deležniki iz strokovne javnosti in civilne družbe. Predstavniki nekaterih organizacij so v času oblikovanja zakona in javne obravnave izpostavili izzive, za katere predvidevajo, da čakajo zakon na finančni in izvedbeni ravni.

Minister Simon Maljevac se bo sestal s predstavniki skupnosti socialnih zavodov in centrov za socialno delo, društva Srebrna nit, zveze društev upokojencev in Varuhom človekovih pravic, so zapisali na ministrstvu. "Roko na srce, vsebina tega zakona ne bo nikoli zares končna. Živo področje dolgotrajne oskrbe se vedno spreminja, sledi razvoju in demografiji, zato bo vedno predmet usklajevanj, tudi ko bo ta zakon sprejet," so ministrove besede povzeli v sporočilu za javnost.

"Na usklajevalnih sestankih pred parlamentarno obravnavo pa vendarle želimo odgovoriti na najpogostejše pomisleke v zvezi z zakonom, ki so jih izpostavile nekatere institucije v času oblikovanja besedila," je zagotovil minister. Usklajene predloge bodo po njegovih besedah prevedli v dopolnila, z njimi pa predlog v DZ dopolnili, tako da bodo dosegli kar največ soglasja med vsemi ključnimi deležniki.

Kot je dodal, je tako na izvedbeni kot finančni ravni predlog zakona "zasnovan na dobrobiti uporabnika, ki za normalno življenje in vključenost v družbo potrebuje storitve dolgotrajne oskrbe". Verjame, da je dobrobit človeka glavni skupni imenovalec vseh deležnikov.

Vlada je v ponedeljek potrdila predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je po besedah ministra Maljevca največji korak na tem področju v zadnjih 30 letih. Z njim širijo nabor pravic ter zagotavljajo financiranje, s čimer bo zakon po njegovih navedbah dejansko izvedljiv. Financiranje iz državnega proračuna je predvideno v višini 190 milijonov evrov na leto, hkrati pa je predvidena tudi uvedba prispevne stopnje v višini enega odstotka tako za delavce in delodajalce kot za upokojence.