"Predsednik Erdogan se je strinjal, da bo kar se da hitro turškemu parlamentu posredoval švedski pristopni protokol. Tesno bo sodeloval s parlamentom, da bi zagotovil ratifikacijo," je po srečanju z Erdoganom in Kristerssonom v Vilni povedal Stoltenberg.

Kdaj bo Turčija dejansko ratificirala švedski pristopni protokol, generalni sekretar Nata ni želel napovedovati. Treba je namreč spoštovati integriteto turškega parlamenta, je poudaril.

Kot je pojasnil, sta se Ankara in Stockholm danes strinjala, da bosta nadaljevala sodelovanje na področju boja proti terorizmu, med drugim v okviru novega varnostnega partnerstva. Gre za sodelovanje na visoki ravni v obliki letnih srečanj, je dejal.

Stoltenberg je ob tem napovedal, da bo prvič v okviru Nata vzpostavil položaj posebnega koordinatorja za boj proti terorizmu.

Zgodovinski korak

Strani sta v skupni izjavi naslovili tudi najnovejšo Erdoganovo zahtevo po ponovnem začetku pristopnih pogajanj z EU-jem, ki so sicer že dolga leta v zastoju.

"Švedska se je strinjala, da bo kot članica EU-ja aktivno podpirala napore za oživitev turškega pristopnega procesa. Pomagala pa bo tudi pri posodobitvi carinske unije EU-ja in Turčije ter vizumski liberalizaciji," je pojasnil Stoltenberg.

"Dokončanje švedskega pristopa k Natu je zgodovinski korak, ki bo koristil varnosti vseh članic Nata v teh kritičnih časih. S tem bomo vsi postali močnejši in varnejši," je še povedal.

Stoltenberg obenem ne pričakuje, da bi Madžarska, ki prav tako še ni ratificirala švedskega vstopa v Nato, povzročala težave. Budimpešta je namreč napovedala, da ne bo zadnja ratificirala švedskega pristopnega protokola.

Švedska je za vstop v zavezništvo po desetletjih nevtralnosti skupaj s Finsko zaprosila maja lani zaradi ruske agresije na Ukrajino. Članice zavezništva so obe državi v Nato uradno povabile na vrhu zavezništva pred enim letom v Madridu.

Finska se je zavezništvu priključila aprila letos, Švedska pa še čaka na zeleno luč Ankare, ki naj bi jo zdaj vendarle prejela.

Turčija je bila ob Madžarski še zadnja članica Nata, ki je nasprotovala vstopu Švedske v zavezništvo, čeprav je sprejela že več ukrepov, med drugim reformo ustave in nov protiteroristični zakon.

Pogajanja z EU-jem kot pogoj

Turški predsednik Erdogan je sicer danes kot pogoj postavil še ponoven začetek pristopnih pogajanj med Brusljem in Ankaro, ki so se začela leta 2005, a so že dolgo v popolnem zastoju.

"Najprej odprite pot članstvu Turčije v Evropski uniji, nato jo bomo mi odprli Švedski, tako kot smo jo Finski," je dejal na novinarski konferenci pred odhodom na dvodnevni vrh Nata v Litvi. Voditelji ga bodo začeli v torek, v ospredju bo približevanje Ukrajine, pa tudi krepitev obrambnih izdatkov.

Scholz je v odzivu na Erdoganove zahteve v Berlinu dejal, da ne gre za povezani zadevi in ju kot taki niti ni potrebno dojemati. Kot je dodal, Švedska izpolnjuje vse kriterije za članstvo v zavezništvu.

Da sta vstopanje Švedske v Nato in pristopna pogajanja Turčije z EU-jem dva ločena procesa, so poudarili tudi na Evropski komisiji. "EU ima zelo strukturiran proces širitve in jasno določene korake, ki jih morajo opraviti vse države kandidatke," je povedala tiskovna predstavnica komisije Dana Spinant.

Pristopna pogajanja v popolnem zastoju

Turčija je kandidatka za članstvo v Evropski uniji že od leta 1999. Pristopna pogajanja, ki jih je začela leta 2005, so že leta v popolnem zastoju, vendar jih EU noče ustaviti zaradi strateškega pomena partnerstva s to državo, zlasti pri omejevanju migracij.

Vrsta pogajalskih poglavij je zamrznjenih od leta 2006 zaradi nerešenega ciprskega vprašanja, pozneje pa so pogajanja zastala tudi zaradi nazadovanja Ankare na področjih demokracije, pravne države in temeljnih pravic. Tudi sicer pa med članicami Unije ni velikega navdušenja nad polnopravnim članstvom te velike, pretežno muslimanske države.