Ko je Slovenija leta 2006 na Japonskem debitirala na košarkarskem svetovnem prvenstvu, je bil v štabu tedanjega selektorja Aleša Pipana Aleksejev oče David Nikolić. Osem let pozneje je organizator igre pri 19 letih dočakal reprezentančni debi prav na svetovnem prvenstvu, ki ga je gostila Španija: "Res me lepi spomini vežejo na tisto prvenstvo. Prvič sem bil vključen v reprezentanco, ko me je s sabo vzel Jure Zdovc. Dobro se spomnim prijateljske tekme z ZDA tik pred prvenstvom na Gran Canarii. Vesel sem bil, da sem bil del ekipe in videl, kako vse skupaj deluje."

"Mislim, da smo takrat na prvenstvu dobro igrali. Žal smo proti Litvi v zadnji četrtini popolnoma popustili in zapravili lepo prednost. Sicer bi šli v osmino finala s prvega mesta in bi imeli lažjo pot, ko bi se izognili Američanom. Potem smo jih dobili v četrtfinalu in šli pač domov, a vseeno mislim, da smo naredili dober rezultat," je za MMC dodal 28-letni Postojnčan, ki si je torej slovenski dres prvič na uradni tekmi nadel v Las Palmasu, kjer je tudi sklenil preteklo sezono, v kateri je zaigral kar za tri klube. Najprej je bil pri Dinamu iz Sassarija, potem ga je pot vodila v Brescio, kjer je preživel glavnino sezone, sklenil pa jo je v majici Gran Canarie, kjer pa je bil le kratek čas.

Trije klubi in italijanski pokal z Brescio

"Mislim, da sem imel dobro sezono. V Sassariju sem dobil dvomesečno priložnost, ki mi je odprla vrata v Brescio. Tam se bil glavni del sezone, ki je bila zaradi treh klubov malce nenavadna. Brescia mi je ob ponudbi predstavila, kakšna bo moja vloga. Tega so se v klubu držali. Imel sem vidno vlogo in dosti igral, tako kot smo se dogovorili. Osvojili smo pokal, in vsakič, ko se dobi lovorika, se lahko reče, da je sezona dobra. Potem je sledilo še enomesečno igranje na Gran Canarii, kar sem z veseljem sprejel. Klub je potreboval zamenjavo po poškodbi Bassasa. Po dolgem času sem znova sodeloval z Jako Lakovičem. Bilo je super. Malce razočaranja je bilo, ker se z Brescio nismo prebili v končnico, a je potem prišla ponudba Gran Canarie in je sledilo še mesec košarke. Tri kakovostne tekme proti madridskemu Realu bi vsakemu ustrezale," je sezono opisal Nikolić.

Na Kanarskih otokih je okrepil ekipo, ki je v pretekli sezoni navdušila z zmago v Evropskem pokalu, znova pa je združil moči z rojakom Jako Lakovičem, nekoč odličnim organizatorjem igre, s katerim sta sodelovala ob zlati zgodbi reprezentance na evropskem prvenstvu 2017, Ljubljančan pa se zdaj uveljavlja na evropskem zemljevidu kot izjemno obetaven trener: "Spremljam Jako že vso njegovo trenersko pot. Od takrat, ko je bil pomočnik v Španiji, do Ulma, kjer se je zelo izkazal. Iz leta v leto ima boljše rezultat in letos je z Gran Canario zasluženo osvojil evropski pokal. Kot trener se ves čas dviguje. Rekel bi, da je trenutno najobetavnejši trener v Evropi. Verjamem, da bo samo še boljši in da bo z Gran Canario že v prihajajoči sezoni kandidat, da ubrani prej omenjeno lovoriko."

V prihodnji sezoni znova v Franciji

V nasprotju s prejšnjo je pred prihajajočo sezono hitro rešil klubski status in podpisal pogodbo z Elanom Chalonom, ki se je hitro vrnil med francosko elito po nenadejanem izpadu: "Ponudba je bila dobra. Všeč mi je bila vloga, ki mi je bila predstavljena. Zelo veliko bom igral. Trenutno je to tudi moja prioriteta, da imam torej čim večjo minutažo in da se še naprej dokazujem. Chalon je zelo uspešen klub v Franciji. Pred dvema letoma je sicer izpadel iz prve lige, a je spet nazaj. O klubu sem slišal same dobre stvari. Pravijo, da je ozračje super in da mesto živi za košarko, kar mi ustreza, saj so mi všeč takšni ambienti. Veselim se novega izziva in verjamem, da bo to lepa zgodba."

Aleksej je sicer v Franciji že igral, ko se je pred dvema letoma pridružil Gravelinesu: "Takrat je bil položaj malce specifičen. Ob covidu so imeli v Franciji kar rigorozne ukrepe. Policijska ura je bila zelo zgodaj in vse se je zapiralo. S tega vidika je bilo malce nenavadno. Klub domuje čisto na severu in na gostovanja smo potovali po celi Franciji, ki je res ogromna, z avtobusom. Trajalo je po pet, šest ur. Vem, kako v državi vse skupaj deluje. Zdaj sem na drugem koncu Francije. Sem zadovoljen, da smo se dogovorili. Prioriteta je bila s košarkarskega vidika, saj menim, da so minute najpomembnejše. Da preprosto košarkar igra čim več."

Dodatnega motiva reprezentantom ne manjka

S ponedeljkom so slovenski košarkarji začeli priprave na četrti nastop na svetovnem prvenstvu. Nikolić je od omenjenega svetovnega prvenstva 2014 stalni reprezentant in eden tistih, ki vedno ob prihodu na parketu izpolni svojo nalogo ter pusti pozitiven vtis: "Samoumevno je, da je treba priti na prvenstvo v res dobri formi in čim bolje pripravljen. Zagotovo nas čaka zanimiv turnir. Tudi če je na papirju skupina malce lažja, to ne pomeni, da so zmage samoumevne. Potem se križamo z zahtevno skupino. Trenutno ni treba preveč razmišljati vnaprej. Čeprav se sliši klišejsko, je res treba iti iz tekme v tekmo. Po navadi tako tudi deluje. Prepričan sem, da smo vsi skupaj zelo motivirani, da pokažemo svojo vrednost."

Ali je ob obeh največjih uspehih reprezentance – evropskem prvenstvu 2017 in olimpijskih igrah 2021 – dobro odigral vlogo drugega organizatorja igre. Letos se bo za to mesto najverjetneje boril z Žigo Samarjem, potem ko je jasno prva violina slovenskega napada Luka Dončić. Vsi trije so igrali tudi lani na evropskem prvenstvu, kjer je bila Slovenija v ožjem krogu favoritov za kolajne, turnir pa neslavno končala v četrtfinalu, kjer jo je na kolena spravila na papirju precej skromnejša Poljska: "Vsi smo realno pričakovali, da bomo dobili to tekmo in prišli v polfinale. Žal se ni izšlo po željah.Zato smo vsi željni novega dobrega rezultata. Prepričan sem, da nikomur ne manjka dodatnega motiva."

Lani ekipa ni bila povezana kot leto poprej

Potem ko je Slovenija navdušila v olimpijski zgodbi pred dvema letoma, ko se je sploh prvič uvrstila na prestižni turnir pod petimi krogi, za las pa v Tokiu ostala brez kolajne, je lani na evropskem prvenstvu pokazala drugačen obraz. Ne le, da ni bila tako uspešna kot leto poprej, prav tako ni igrala tako dobre košarke: "Če je bil ta EuroBasket dobra šola, bomo še videli. Iz napak se je treba učiti. Treba pa je tudi gledati naprej, da se pozabi, kar je bilo. Verjamem, da smo pustili za sabo. Brez zveze je zdaj govoriti o tem. Treba se je osrediniti na čim boljšo pripravo. Ni samoumevno, da se bomo pojavili in kar zmagali. Moramo vse narediti, da bi se zgodil dober rezultat in da bi se spisala lepa zgodba. Mislim, da nam je to vsem dobro jasno."

Sorodna novica Lakovič: Biti trener je precej bolj stresno kot biti košarkar

"Mislim, da sta nas poraza proti BiH-u in tisti proti Nemčiji v kvalifikacijah tik pred prvenstvom ne bom rekel, da šokirala, ampak nekako vrgla iz ritma. To seveda niso izgovori. Nismo bili pravi v smislu, da nismo bili tako povezani kot leto prej. Zakaj je bilo tako, nima smisla analizirati. Vidno je bilo, da nismo v pravem ritmu in formi, sploh takrat, ko je bilo najbolj potrebno. Ko pridejo izločilni boji na takih turnirjih, je treba biti najboljši, najbolje pripravljen in v pravi formi. Na ta način se potem dobiva tekme na prvenstvih. Skozi priprave lahko rečem, da je bilo vse super. Vse je delovalo, potem pa se zgodi en takšen padec in izgubiš proti Poljski, ki se je dvigovala skozi turnir in dobro igrala. Malce bolj moramo biti pripravljeni, in ko je to najbolj potrebno, moramo biti najboljši. To je ključ," je sklenil na koncu.