Čeprav se je pred koncem minule sezone zdelo, da je jedro slovenskih prvakov sestavljeno in bodo glavne spremembe v strokovnem štabu ter na mestu športnega direktorja, pa so znova močno premešali igralski kader in je med zmaji tako veliko novih obrazov. Sredi junija je Cedevita Olimpija uradno predstavila novega športnega direktorja Vlada Ilievskega in trenerja Pianigianija, s katerima je bilo dogovorjeno sodelovanje že precej predtem. Hitropotezno so nato v Ljubljani podpisali tri nove košarkarje, se zatem zahvalili šesterici iz minule sezone, potem pa je minilo kar nekaj časa do prihoda novih okrepitev.

Za zdaj (še) 16 igralcev v kadru

Sorodna novica Ilievski: Pianigiani je sposoben iz mladih igralcev narediti zmagovalce

Ob vstopu v nov triletni cikel, kot je dejalo vodstvo kluba ob njuni predstavitvi, so govorili o pomlajevanju in poudarili, da bodo več priložnosti v prihajajočih sezonah dobili mladi košarkarji. Od združitve zagrebškega in ljubljanskega kluba do zdaj konkretne minutaže ni dobil oziroma se ni posebej uveljavil noben obetaven igralec. Dejstvo pa je, da je z velikim številom neizkušenih mladeničev težko imeti visoke rezultatske ambicije oziroma napadati vrhove tekmovanj, na ravni katerih nastopa najuspešnejši slovenski klub. Tako so sestavo kadra zaključili s podpisom štirih košarkarjev, starejših od 30 let.

Trenutno ima Cedevita Olimpija na seznamu 16 igralcev. Eda Murića zaradi težke poškodbe kolena čaka dolgotrajno okrevanje in je praktično izgubljen za vso sezono. Medtem ko so zmaji že posodili Lovra Gnjidića, Jana Kosija in Žigo Daneua, se bodo skoraj zagotovo za enako potezo odločili tudi s Sašo Cianijem, čeprav naj bi se lani pred njegovim odhodom v Zagreb k Cedeviti junior dogovorili, da letos dočaka priložnost v Stožicah. Še vedno je nejasna usoda Zorana Dragića in Alena Omića. Če odštejemo naštete štiri, je torej v ekipi dvanajsterica. Med njimi je tudi Poljak Damian Kruzynski, ki bo letos dopolnil 20 let, s tako ravnjo košarke pa se še ni srečal. V minuli sezoni je za Ilirijo v slovenski ligi dajal po štiri točke na tekmo, na minulem evropskem prvenstvu do 20 let pa je imel obrobno vlogo v poljski reprezentanci.

Dva kakovostna organizatorja igre

Med preostalo enajsterico sta le dva, ki sta lani imela konkretnejšo minutažo med zmaji, Karlo Matković in Rok Radović. Ostal je tudi Luka Ščuka, ki pa je zaradi poškodbe kolena izpustil celotno sezono. Osem igralcev je novih. Gregor Glas je podpisal že na začetku januarja, a sezono zaključil na posoji pri Mornarju. Na veliko veselje navijačev se je po enem letu vrnil Jaka Blažič, ki je bil predtem tri sezone kapetan slovenskih prvakov. Novinci so še pod košem Aleksander Šaškov, Amadou Sow in Shawn Jones ter na zunanjih položajih Sean Armand, Justus Hollatz in Justin Cobbs.

Zadnja dva bosta skrbela za organizacijo igre. Zdi se, da ima Cedevita Olimpija na najpomembnejšem položaju končno dva kakovostna igralca, potem ko je imela večkrat težave prav s kreacijo igre. V minuli sezoni je bil Yogi Ferrell najboljši posameznik ekipe, toda za ameriškega 'playa' dostojne menjave ni bilo, oziroma košarkarja, ki sta ga menjala, nista bila dovolj kakovostna, obenem pa še najbolj nedisciplinirana v ekipi. Hollatz je velik up nemške košarke, ki si je že izboril mesto v reprezentanci, dobro pa je igral tudi v Ligi ACB, Cobbs pa je svojo vrednost že potrdil v Ligi ABA, kjer je pustil dober vtis v dresu Cedevite, ko je še domovala v Zagrebu, in Budućnosti, ko je odigral kar nekaj odličnih tekem prav proti zmajem. Ob tem bo imel verjetno Armand, ki se vrača po težki poškodbi, podobno vlogo, kakršno so računali, da bo imel pred dvema letoma Jacob Pullen, in bo tudi lahko prevzemal organizacijo napada, čeprav bo v prvi vrsti njegova naloga doseganje košev.

Kaj bo z Omićem in Dragićem?

Vodstvo kluba je večkrat poudarilo zavezanost, da pomemben del ekipe sestavljajo slovenski igralci. Trenutno je med omenjeno dvanajsterico osem tujcev, na tekmah pod okriljem KZS-ja, ki ob ambicijah v Ligi ABA in Evropskem pokalu sicer niso prioriteta, vseeno pa se od zmajev pričakuje osvajanje domačih naslovov, pa lahko igrajo le štirje. Kot rečeno, je nejasna usoda Dragića in Omića, ki sta tako kot Murić lani podpisala novo pogodbo. Oba imata še veljavno, klub pa jima je dal proste roke pri iskanju novega delodajalca oziroma jima je dal vedeti, da nanju ne računa. Po nekaterih informacijah naj bi bil pred koncem minule sezone načrt, da bo enako z Murićem, ki pa se je potem nesrečno poškodoval.

Dolgo je Olimpija potrebovala, da je znova postala cenjena destinacija med slovenskimi košarkarji, medtem ko se je predtem marsikdo zaradi dolgoletnega slabega poslovanja raje izognil zmajevemu gnezdu. Zdaj, kot kaže, ni več prostora za dva prepoznavna domača obraza. Vrnitev Blažiča je recimo velika iz več pogledov. Blejec je bil pred odhodom kapetan in najboljši igralec zmajev. Četudi mogoče ne bo več tako učinkovit, pa je njegova prezenca pomembna za garderobo in tudi za navijače. Če zanje ne bi bila, potem vodstvo kluba Blažiča ne bi na veliko oglaševalo in gledalce na tekme vabilo z besedami "Jaka je nazaj". Izkušeni domači igralci tudi vedo, kakšno težo prinaša dres Olimpije, obenem pa so vsi našteti košarkarji, ki slovijo po svojem pristopu, odnosu in borbenosti. Murić, Blažič in Dragić so v svoji reprezentančni in tudi klubski karieri večkrat dokazali, da so tisti prvi, za katere velja, da ni izgubljene žoge.

Tedeschi: Cedevita Olimpija je gosposki klub

Tako je bilo tudi pri Cedeviti Olimpiji. Blažič in Dragić sta po prihodu Zorana razvila na parketu odlično kemijo, ko sta v navezi s Ferrelom skrbela za hitro tranzicijo, ki je, kot so večkrat poudarili trenerji nasprotnikov, tekmecem povzročala največ težav. Dragić se je hitro vnesel v ekipo in postal eden nosilcev, tudi v minuli sezoni, ko je imel veliko smole s poškodbami, pa je bil Ljubljančan med najboljšimi strelci. Oba z Omićem, ki je bil najboljši skakalec Olimpije, sta lani torej podpisala novi pogodbi, ki sta bili večji od prejšnje, nobena pa ni enormna, ki si je realno klub na tej ravni ne bi mogel privoščiti. Oba zagotovo lahko prispevata še marsikaj, Dragić je na primer še vedno zelo pomemben člen reprezentance.

Predsednik kluba Emil Tedeschi je večkrat poudaril, da je Cedevita Olimpija gosposki klub, ki ni nobenemu dolžan evra. Gosposki je zagotovo v vseh svojih dejanjih, zato se na primer scenarij, ko je Olimpia Milano pred šestimi leti Dragića ob vrnitvi po poškodbi brez obrazložitve postavila na stranski tir, čeprav mu je tik predtem še zagotovila, da nanj računa in zaradi česar tudi ni tvegal z morebitnim nastopom na evropskem prvenstvu, v Ljubljani zdi nemogoč. Če pride do razdora veljavne pogodbe, tudi t. i. sporazumne prekinitve, seveda ne gre brez stroškov, kar je stoženski klub v zadnjih sezonah ne nazadnje tudi že izkusil. Že tako naj bi bil letošnji proračun nekoliko manjši od lanskega.

Za zdaj še niso presegli rezultatov Cedevite

Sorodna novica Tedeschi odprl nov triletni cikel kluba in potrdil prihod Hollatza

Štiri leta so minula od združitve dveh klubov v Cedevito Olimpijo, ki je dozdajšnji vrhunec dosegla pred dvema letoma, ko je zaigrala v četrtfinalu Evropskega pokala, se dobro upirala Crveni zvezdi v polfinalu Lige ABA in dvakrat napolnila Stožice. Tista sezona se ni začela po pričakovanjih, toda potem so s kadrovskimi menjavami poletno brco v temo s sestavo ekipe popravili in po prihodu treh okrepitev – Ferrella, Omića in nazadnje Dragića – se je rezultatska krivulja povsem zasukala. Minulo sezono so potem zaznamovale poškodbe, ki so preprečile, da bi zmaji lahko ponovili uspehe leta predtem, nekatere okrepitve pa so potrdile, da poletno kadrovanje vseeno znova ni bilo zelo uspešno.

Kljub omenjenim dobrim rezultatom pred dvema letoma pa za zdaj projekt zagrebško-ljubljanske združitve, kot se je pričakovalo, še ni presegel dosežkov Cedevite, ko je še igrala v hrvaški prestolnici. Večkrat je bilo rečeno, da proračun ni absolutna vsota obeh – na začetku zgodbe že zaradi izključujočih nekaterih pokroviteljev recimo –, vseeno pa bi moral biti višji, kot je bil na primer predtem zagrebški. Ko je bila Cedevita še doma v Zagrebu, kjer je že zaslovela po dobri klubski organizaciji in med drugim vzpostavila uspešen mladinski pogon, pa v članskem moštvu ni bila ravno znana po kontinuiteti. V ljubljanski zgodbi prvi mož kluba Tedeschi z vstopom v nov cikel odločno poudarja vizijo in načrtno delo.